Rastoča knjiga

Prvi zapisi leta 1909
20. maja 1909 so v Pliberku ustanovili Katoliško slovensko izobraževalno društvo. Na seji takoj po ustanovnem shodu so izpostavili vprašanje lastnih društvenih prostorov.
Otežene okoliščine
Ker ni bilo primernih dvoran za igre, so po drugi svetovni vojni nekaj prireditev uprizorili na skednju pri Lipeju v Čirkovčah. Kako velika  je bila prostorska stiska društva,  priča tudi izjemno prizadevanje predsednika Franca Hanina, p. d. Lipeja, saj je med drugim izdelal tudi osnutek za ureditev dvorane v svojem gospodarskem poslopju.
Gospodarska rast slovenskega gospodarstva
Končno se je premaknilo vsaj na gospodarskem področju. Posojilnica Pliberk je pod predsednikom Lipejem Kolenikom odkupila od Zadruge zemljišče in leta 1977 zgradila na njem lastno poslovno poslopje. Zadruga je odkupila sosednji travnik lastnikov bratov in sester Trampusch iz Doba in na njem leta 1981 odprla sodobni nakupovalni center Zadruga-market. Takratni predsednik Fridl Kapun je želel, da bi v prvem nadstropju uredili kulturno dvorano, vendar so ta načrt zavrgli. Izkazalo se je, da bi kaj kmalu dvorana zaradi gospodarskega razcveta ovirala razvoj Zadruge. Zaradi hitrega in dobičkonosnega razvoja obeh gospodarskih organizacij je bilo mogoče šele zdaj realno razmišljati o gradnji kulturnega doma in jo načrtovati.
Po neštetih formalnih in neformalnih pogovorih med Zvezo bank (DI Joza Habernik), Zadrugo (inž. Fridl Kapun), dr. Matevžem Grilcem, ekonomskim svetnikom Fricem Kumrom, Valentinom Kumrom, dr. Pavlom Apovnikom, direktorjem Joškom Nachbarjem, Blažem Kordeschem in Jurijem Mandlom je bilo 25. marca 1993 sklenjeno, da s predlagatelji (Fric Kumer, Joško Nachbar, Jurij Mandl, Valentin Kumer, Blaž Kordesch) pripravijo statut (dr. Pavel Apovnik) za ustanovitev društva Kulturni dom Pliberk in da skličejo ustanovni občni zbor; izvedli so ga  8. avgusta 1993.
Odločitev za gradnjo kulturnega doma
30. novembra 1994 so odborniki kulturnega društva skupaj s kulturnimi delavci iz Pliberka podpisali peticijo, naslovljeno na različne ustanove, za čimprejšnjo gradnjo kulturnega doma, ker je obstajala bojazen, da bi »zaradi pomanjkanja primernih prostorov delo v prid slovenske narodne skupnosti začelo nazadovati in bi se s tem pospešila asimilacija«.
Petnajst let delovanja Kulturnega doma Pliberk
Kulturni dom Pliberk deluje že petnajsto leto. Zvrstilo se je več kot 1.200 prireditev.  Slovenskim kulturnim društvom  zagotavlja primerne prostorske razmere in te so omogočile nov zagon njihovega kakovostnega ustvarjanja. Trinajsto leto že odpiramo zaveso abonmaju Pogled dlje, ki združuje prijatelje gledališča tu in na oni strani meje. Pod streho Kulturnega doma Pliberk je drugi največji oder na Koroškem, ki  ni namenjen le delovanju slovenskih društev, temveč tudi kulturnim ustvarjalcem večinskega naroda in ustvarjalcem z vsega sveta.
Čezmejno sodelovanje
V sodelovanju Koroškega muzeja Ravne na Koroškem, Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika, društva Kulturni dom Pliberk ter Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območne izpostave Ravne na Koroškem, sta v okviru evropskega projekta Od Pliberka do Traberka nastala razstava in katalog o čezmejnem sodelovanju. Razstava je  bila prvič postavljena ob zaključku 33. pevske revije Od Pliberka do Traberka, in sicer 17. maja 2000 v Kulturnem domu Pliberk.
Kronologija gradnje
Ideja branja za bralno značko se je porodila v začetku šestdesetih let 20. stoletja kot izraz želje in potrebe po uspešnejšem širjenju in poglabljanju književne literature med mladimi bralci. Je izvirno slovensko kulturno gibanje, ki gradi na tradiciji  bralnih značk poimenovanih po slovenskih pisateljih. Gibanje se je porodilo v šolskem letu 1960/61, ko je na Osnovni šoli Prevalje profesor slovenskega jezika in književnosti Stanko Kotnik skupaj z ravnateljem in mladinskim pisateljem Leopoldom​ Suhodolčanom že obstoječi bralni krožek razvil v novo kakovost – »tekmovanje za bralno značko«.
Ideja branja za bralne značke je vzniknila v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja kot izraz želje in potrebe tistega časa po uspešnejšem širjenju in poglabljanju književne literature med mladimi bralci. Gibanje se je porodilo v šolskem letu 1960/61, ko je na Osnovni šoli Prevalje profesor slovenskega jezika in književnosti Stanko Kotnik skupaj z ravnateljem in mladinskim pisateljem Leopoldom Suhodolčanom že obstoječi bralni krožek razvil v novo kakovost – »tekmovanje za bralno značko«.

Že spomladi 1960. leta je bila na aktivu slavistov koroškega območja predstavljena ideja o bralni vzgoji kot obliki zunajšolske dejavnosti. V šolskem letu 1960/61 sta Stanko Kotnik in Leopold Suhodolčan uresničila zamisel o novi obliki pogovora o knjigi z mladimi bralci.

Odbor aktiva slavistov na območju tedanjega Zavoda za prosveto - pedagoško službo Dravograd je v šolskem letu 1960/61 sprejel statut Prežihove značke, pravilnik o podelitvi in seznam literarnih del za tekmovanje
Tekmovalci za bralno značko so morali ob branju vsakega proznega dela pisati zapiske. Za vsako stopnjo posebej je bilo določeno, kaj so morali zapiski vsebovati. Oddaja zapiskov je pomenila prijavo kandidata. Če poročilo ni bilo ustrezno, ga je mentor, učitelj slovenskega jezika ali razredni učitelj, zavrnil oziroma sprejel po izboljšavi.

Družebno politični delavec

Ukvarjal se je z agrarno reforomo po vojni,....
Pisatelj France Bevk je podelil prve Prežihove bralne značke
Stanko Kotnik je v Spodbudah zapisal, da so njegovi šestošolci pisatelju Francetu Bevku ob njegovi sedemdesetletnici poslali voščilnico s povabilom na obisk. Pisatelj se je vabilu odzval in obljubil, da jih obišče na pomlad, ko bodo cvetele trobentice.
Spomini na prvo podelitev Prežihovih značk

Zbiranje raznovrstnih kovinskih značk je bilo ob koncu petdesetih let 20. stoletja priljubljena prostočasna dejavnost otrok, mladostnikov in odraslih. Značka je bila pogosto »odlikovanje« za dosežke na različnih športnih področjih. Bralna značka pa je za mlade bralce postala visoko cenjena nagrada za dosežke pri branju. Snovalca, ki sta sledila željam mladih bralcev, sta obliko priznanja, v podobi kovinske značke s portretom Prežihovega Voranca, le nekaj več kot deset let po pisateljevi smrti (1950), povzdignila v priznanje branju. Prva deseterica tekmovalcev, ki je osvojila Prežihovo bralno značko, je bila iz šestega, sedmega in osmega razreda prevaljske osnovne šole. Spomini na ta dogodek so še vedno živi.

Po prvi podelitvi Prežihove bralne značke in pozitivnih odzivih je sledilo obdobje novih nalog, predvsem v smeri popularizacije bralne značke. Stanko Kotnik in Leopold Suhodolčan sta neumorno širila izkušnje in dognanja o bralni znački s članki v različnih glasilih, revijah in časopisih (Jezik in slovstvo, Pionirski list, Naši razgledi, Koroški fužinar in Glasilo DPM).

Nadaljnje širjenje bralnih značk v Sloveniji je prineslo poimenovanja le-teh po pomembnem pisatelju iz kraja, kjer se značke podeljujejo ali je kako drugače povezan z njim. Danes je v Zvezo bralnih značk vključenih 47 bralnih značk, med njimi Prežihova, Bevkova, Cankarjeva, Jurčičeva, Levstikova, Prešernova, Trubarjeva bralna značka...

Gibanje je v 55 sezonah branja za bralno značko povezalo in združilo vse slovenske otroke, saj za bralno značko berejo ne le v Sloveniji, temveč tudi v zamejstvu in izseljenstvu.
Srečanja z ustvarjalci
Bralna značka je v svojem razvoju spodbudila številna srečanja s pisatelji, ilustratorji in uredniki. Sprva so bila srečanja s pisatelji namenjena svečani podelitvi značk, sčasoma pa so prerasla v kulturne dogodke, s katerimi kulturni ustvarjalci motivirajo in spodbujajo mlade bralce za nadaljnje branje in ustvarjanje.
Muzej bralne značke
Pogled v bogato dokumentacijsko gradivo bralnega tekmovanja, ki je vzporedno nastajalo ob njegovem 55-letnem razvoju, in obsežna bibliografija člankov ter zbornikov bralno značko umeščata v prostor živahnega kulturnega dialoga.
Že spomladi 1960. leta je bila na aktivu slavistov koroškega območja predstavljena ideja o bralni vzgoji kot obliki izvenšolske dejavnosti. Aktiv slavistov na območju tedanjega Zavoda za prosveto-pedagoško službo Dravograd je bil pripravljen prevzeti prostovoljno obveznost. Izvoljen je bil tudi formalni odbor, katerega predsednik je postal Leopold Suhodolčan, takrat vodja slavističnega aktiva. Odbor je sprejel statut Prežihove značke, pravilnik o podelitvi in seznam literarnih del za tekmovanje.
Leta 2002 so gibanje za bralno značko organizirali kot samostojno Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, njen program pa je del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije. V strokovnem smislu gibanje od vsega začetka vodijo mentorji po šolah, od devetdesetih let 20. stoletja dalje tudi po vrtcih in knjižnicah.
Prepletanje različnih strok in pogledov na književnost in branje se kot rdeča nit vije skozi petdesetletno sodelovanje različnih  strokovnih  povezovanj, kritičnih soočanj mnenj, drznega vztrajanja pri rešitvah in modrega prevzemanja novih dognanj.
Bralna značka je povezala knjige, bralca in mentorja v popolnoma drugačno sožitje, kot je bilo pri rednem pouku, še posebno v obdobju, ko ni bilo več skupinskih preverjanj, ali je bralec delo prebral.

»Z vsako novo knjigo je prav tako kot s potovanjem po neznanih krajih. Ne vidite prvič vsega, pa če še tako napenjate oči. Ko znova hodite po istih krajih, se vam odkrivajo nove stvari. Pa si rečete: Kje sem imel prvič oči, da sem vse to prezrl? Prav tako je z novo knjigo. Berete jo prvič in mislite, da ste vse razumeli. Ko berete knjigo drugič, se vam odkrijejo nove stvari. Vse pa morda še tedaj ne.«

(France Bevk, Pastirci)

Črnjanski rokopis

Črnjanski rokopis je ohranjen v bratovščinski knjigi iz Črne na Koroškem za obdobje od leta 1633 do 1707. V knjigi so navedena imena in priimki podpornikov cerkve v Črni, katerih del je zapisan v slovenskem jeziku. Del te knjige je tudi v slovenščini zapisana molitev oziroma priprošnja za duhovnike, podpornike in darovalce, ki so zabeleženi v knjigi. 

Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig izide vsako leto septembra za eno leto nazaj, dosegljiv je v tiskani obliki in na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana oziroma na spletni strani Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS. 

Vloga mentorjev za razvoj bralne značke je od njenih začetkov do danes neprecenljiva.
Bralna značka in priznanja
Da se podatki o začetkih gibanja in razvoju Prežihove bralne značke niso pozabili, že desetletja vzorno skrbijo v njenem rojstnem kraju in njeni »rojstni šoli«.
Prežihova bralna značka
Lovro kuhar – Prežihov  Voranc, slovenski pisatelj in politik je bil rojen 10. avgusta 1893 v Podgori  v Kotljah, umrl 18. februarja 1950 v Mariboru.
Bevkova bralna značka
Cankarjeva bralna značka

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik je bil rojen 10. maja 1876 na Vrhniki, umrl 11. decembra 1918 v Ljubljani.

Jurčičeva bralna značka

Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar je bil rojen 4. marec 1844 v Muljavi pri Stični, umrl 3. maja 1881 v Ljubljani.

Levstikova bralna značka

Fran Levstik , slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec je bil rojen 28. septembra 1831v Dolnji Retjah pri Velikih Laščah, umrl 16. novembra 1887 v Ljubljani.

Prešernova bralna značka

France Prešeren, slovenski pesnik, je bil rojen  3. december 1800 v Vrbi na Gorenjskem, umrl 8. februarja 1849 v  Kranju.

Finžgarjeva bralna značka

Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec je bil rojen 9. februarja 1871 v Doslovčah,  umrl 2. junija 1962 v Ljubljani.

Miklošičeva bralna značka

Fran Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist je bil rojen  20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru, umrl 7. marca 1891 na Dunaju.

Ingoličeva bralna značka

Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik, je bil rojen 5. januarja  v Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici, umrl 11. marca 1992 v  Ljubljani.

Gregorčičeva bralna značka

Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik je bil rojen 15. oktobra 1844 v  Vrsnem pri Kobaridu, umrl 24. novembra 1906 v Gorici.

Cicibanova bralna značka

Cicibanova bralna značka se podeljuje po vsej Sloveniji od leta 1966.

Kranjčeva bralna značka

Miško Kranjec, slovenski pisatelj in urednik je bil rojen 15. septembra 1908 v Veliki Polani, umrl 8. junija 1983 v Ljubljani.

Kosovelova bralna značka

Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist je bil rojen 18. marca 1904 v Sežani, umrl 27. maja 1926 v Tomaju.

Kettejeva bralna značka

Dragotin Kette, slovenski pesnik je bil rojen 19. januarja 1876 na Premu pri Ilirski Bistrici, umrl 26. aprila 1899 v Ljubljani.

Kajuhova bralna značka

Karel Destovnik Kajuh, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj je bil rojen 21. decembra 1922 v Šoštanju, umrl 22. februarja 1944 v Žlebniku pri Belih Vodah.

Župančičeva bralna značka

Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon je bil rojen 23. januarja 1878 v Vinici v Bela krajina, umrl 11. junija 1949 v Ljubljani.

Aškerčeva bralna značka

Anton Aškerc,  (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist je bil rojen 9. januarja 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah, umrl 10. junija 1912 v Ljubljani.

Bralna značka Frana Milčinskega

Fran Milčinski (psevdonim Fridolin Žolna), slovenski pravnik, pisatelj in dramatik je bil rojen 3. decembra 1867 v Ložu, umrl 24. oktobra 1932 v Ljubljani.

Kersnikova bralna značka

Janko Kersnik, slovenski pisatelj, politik in notar je bil rojen 4. septembra 1852 na Brdu pri Lukovici, umrl 28. julija 1897 v Ljubljani.

12345678910 zadnji