1890 Odprli so prvo zasebno žensko obrtno šolo na Prevaljah. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23598 1890 Šola na Prevaljah je bila 7-razrednica s 7-paralelkami. Na Prevaljah je živelo 2500 prebivalcev. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23867 1890 Tega leta so začeli v Farni vasi graditi novo cerkev. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23710 1892 Ustanovili so Slovensko hranilnico in posojilnico v Farni vasi pri Prevaljah. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23423 1895 Konfiskacija slovenskih katekizmov na Prevaljah, na Fari in Lešah ter prepoved uporabe slovenskih knjig in poučevanja v slovenščini. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23861 1896 Lesni trgovec Franc Lahovnik je zgradil tovarno bele lesovine in jo leta 1906 prodal grofu Thurnu, ki jo je preuredil za proizvodnjo bele lepenke. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23756 1896 Visoke peči prevaljske železarne so prenehale obratovati. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23352 1899 Ustavili so vso proizvodnjo v Železarni Prevalje, demontirane naprave so odpeljali v Donawitz na zgornjo Štajersko, nepremičnine železarne in leški premogovnik pa so kupili grofje Henckel-Donnersmark. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23827 1899 Grof Henckel von Donnersmark, ki je po propadu prevaljske železarne kupil vsa poslopja, naprave in leški premogovnik, je vso upravo (administracijo) svojih družinskih koroških rudarskih podjetij (premogovnika v St. Stefanu v Labotski dolini in Rajbelj v Kanalski dolini) preselil na Prevalje. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23446 1899 Leško rudniško šolo so lahko obiskovali tudi kmečki otroci. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 24112 1902 Ustanovljena je bila pošta v Šentanelu. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23366 1914 26. julija je izbruhnila 1. svetovna vojna. Svinčevi rudniki v Mežici in Jeklarna na Ravnah so postali pomembni za vojno industrijo. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23832 1918 Po razpadu Avstro-Ogrske je bil 1. novembra na Prevaljah, takoj po prevratu, ustanovljen Narodni svet za Mežiško dolino. Zaradi nemirov in plenitev je Narodni svet prosil garnizijo v Celju za vojaško pomoč. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 24233 1918 3. novembra 1918 je nadporočnik Franjo Malgaj s četo prostovoljcev zasedel Mežiško dolino in vzpostavil red. Narodni svet je organiziral nakup prehrane za industrijske centre doline. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23214 1918 Prvič uporabijo telefon na Prevaljah. Leta 1918 so začeli tudi graditi ozkotirno železnico Prevalje-Polena in jo leta 1921 podaljšali do Žerjava. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 24005 1918 Na Prevaljah je bil sedež finančne kontrole in davčne uprave (do leta 1939). Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23744 1919 Mohorjeva družba je 3. julija 1919 v 64 vagonih »pribežala« iz Celovca na Prevalje in ostala tu do 3. decembra 1927. V tedanjih nemirnih časih je ohranila svoje poslanstvo – tiskanje knjig v slovenskem jeziku, saj so natisnili 90 naslovov v nakladi blizu dva milijona izvodov. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23694 1920 Po izidu koroškega plebiscita (10. oktobra 1920) so dokončno začrtali državno mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS. Vse upravne službe, ki so bile do plebiscita v Pliberku in Velikovcu, so prenesli na Prevalje. Sedež glavarstva je bil v stavbi ob cesti na Leše, Glavarstvo 1. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23704 1922 Osnovali so delniško družbo Korotan. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 24261 1922 Ustanovljen je bil okraj (srez) Prevalje, kamor je sodil tudi sodni okraj Prevalje z devetimi občinami. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23471 1926 Mr. ph. Nikola Jordanić je sprejel koncesijo za odprtje javne lekarne na Prevaljah, imenovane Lekarna pri sv. Mariji, ki je bila prva javna lekarna v Mežiški dolini. Prej so bolnike z zdravili oskrbovali krajevni zdravniki. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23441 1926 Velika poplava na Prevaljah. Meža je odnesla most pri »Preganthausu«. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 24002 1926 Prevaljska cerkev je dobila nove zvonove. Prejšnje so med prvo svetovno vojno odpeljali in jih predelali v topove in strelno orožje. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23193 1930 Premogovnik na Lešah je prešel v last Ilirske rudarske družbe. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23399 1933 Jožef Križnik je prinesel iz Gradca, kjer je bil na študiju, prvo nogometno žogo na Prevalje in začelo se je organizirano igranje nogometa. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23708 1934 Konkurz (stečaj) Lesnoindustrijske delniške družbe Korotan. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23918 1935 Na Poljani so 9. septembra 1935 uprizorili igro Franceta Brenka Poslednje ustoličenje, ki jo je avtor tudi režiral. Predstava je bila na velikem travniku pod cerkvico na Poljani, ki je podobna cerkvici na Gosposvetskem polju, kjer je nekoč stal knežji kamen. Sodelovalo je več kot dvesto igralcev iz vse Mežiške doline. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 24154 1935 Na Lešah so ustanovili Rudarsko zajednico, ki je odkupila za mezdne terjatve posest Ilirske družbe. Bratovska skladnica je prenehala delovati. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23743 1936 Velika gospodarska kriza in ukinitev leškega premogovnika. »3. februarja 1936 so hladno nabili mrliški list stare prevaljske industrije.« (dr. Franc Sušnik). Na prodaj so bile hiše in gozdovi. Na javni dražbi na Lešah so izdražili delavci za dolžne mezde 18 stanovanjskih hiš. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23967 1937 Sedež okraja (sreza) Prevalje je bil prestavljen v Dravograd. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23561 1941 - 1945 Med nemško okupacijo je bila Mežiška dolina ponovno upravno povezana s Pliberkom in Velikovcem. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23365 1941 Prve žrtve nemškega nacističnega nasilja iz občine Prevalje. Aretirali so 36 članov uporniške skupine Zagernik, 20. avgusta so jih v Begunjah šest ustrelili, preostale pa odpeljali v koncentracijska taborišča. Vrnili so se le štirje. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23759 1945 Na ozemlju občine Prevalje so se 15. maja na Poljani končali zadnji boji druge svetovne vojne. Večji del Poljane je zaščiten kot spominsko območje Park svobodi in miru. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23582 1945 8. maja 1945 so ustanovili okraj Prevalje, leta 1948 je postal okraj Dravograd, v letih od 1950 do 1955 je bil sedež okraja za Mežiško dolino v Slovenj Gradcu, potem je bil vključen v okraj Maribor. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23740 1945 Ustanovljena je bila gimnazija na Ravnah na Koroškem. Misel na gimnazijo se je rodila na Prevaljah. Uresničil jo je dr. Franc Sušnik s pomočjo tajnika okrajnega ljudskega odbora Andreja Arka in sindikata ravenske železarne. Prvotno naj bi bila gimnazija na Prevaljah, v stanovanjskih blokih ob nogometnem igrišču (Ugasle peči). Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23661 1947 Ustanovili so Okrajno nasekovalnico pil; pozneje se je razvila Tovarna rezalnega orodja – TRO Prevalje. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 22967 1948 Planinsko društvo Prevalje je obnovilo požgani planinski dom na Uršlji gori, ki ga je dobilo v upravljanje po drugi svetovni vojni; leta 1984 so dogradili prizidek. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23946 1951 Ustanovili so montažno podjetje Instalater, ki je imelo svoje proizvodne prostore sprva pri stari lekarni (danes Elektro Tratnik), pozneje v stari šolski stavbi (danes TUŠ). Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23927 1952 Po reorganizaciji so namesto krajevnih ljudskih odborov ustanovili občine: Črna, Mežica, Prevalje in Ravne. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23654 1953 Zgrajen je bil gasilski dom na Prevaljah. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23595 1953 Odprta je bila veterinarska postaja Prevalje. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23796 1955 Iz štirih občin sta nastali dve občini – komuni: Črna (Črna in Mežica) ter Ravne (Prevalje in Ravne). Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23835 1955 Začela se je vsakoletna Otroška pustna maškarada na pobudo Društva prijateljev mladine (DPM) in Osnovne šole Prevalje. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23443 1958 Združitev obeh občin – komun v eno občino Ravne na Koroškem (za Mežiško dolino). Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23536 1961 2. maja 1961 so bile v Domu Partizan na Prevaljah podeljene prve Prežihove bralne značke desetim učencem Osnovne šole Prevalje. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23704 1963 Zgrajena je bila lovska koča prevaljskih lovcev na Strojni (odprtje 20. avgusta 1963). Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23775 1963 Od 1. aprila 1963 so bile po sklepu Občine Ravne na Koroškem (za Mežiško dolino) imenovane krajevne skupnosti Črna, Mežica, Prevalje in Ravne, ki so prevzele tudi komunalno dejavnost. KS Prevalje je opravljala komunalno dejavnost do ustanovitve Občinskega komunalnega podjetja leta 1976. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 24421 1963 Odprta je bila nova šola, poimenovana po prevaljskem rojaku, slikarju in restavratorju Franju Golobu. Od 22. decembra poteka pouk na Prevaljah v novi šolski stavbi na Polju. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23943 1965 Opustili so pokopališče ob cerkvi Device Marije na Jezeru Na Fari in skupaj z mestom Ravne na Koroškem uredili pokopališče pri cerkvi sv. Barbare v Zagradu. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23868 1967 Začel se je čezmejni zborovski festival Od Pliberka do Traberka, najstarejša mednarodna pevska revija na Slovenskem. Avtor: Koroški pokrajinski muzej Število pogleov: 23950 Prejšnja 12345678910 Naslednja zadnji