OBDOBJE KOVINSKIH DOB

OBDOBJE KOVINSKIH DOB

Obdobje bakrene, bronaste in železne dobe

Ob koncu neolitika je človek začel spoznavati svet kovin. Sprva se je srečal z bakrovo rudo, preko nje spoznal kovino baker in iz nje izdelal prva kovinska orodja (3000 - 1700 pr. Kr.). Za njo je izumil bron, zlitino bakra in kositra. Bron je bil še uporabnejši zaradi svoje trdote, kar je omogočalo izdelavo kakovostnega orodja in orožja. Iz bronaste dobe (1700 - 800 pr. Kr.), kakor imenujemo to obdobje, je v Mežiški dolini znana najdba bronaste sekire na Prevaljah v 19. stoletju, ko so kopali temelje za takratno »Franzenhütte« na desnem bregu reke Meže, kjer je po prvi svetovni vojni stala tiskarna Mohorjeve družbe. 

Za bronom je človek spoznal kovino, ki je bila še trdnejša od brona – železo. Ta mu je omogočala izdelavo še kakovostnejšega orodja, orožja in nakita. Železna doba (starejša 800 - 400 pr. Kr. in mlajša 400 - 10 pr. Kr.) je bila pri nas zaznamovana s kulturo Keltov. Izmed keltskih plemen pa so nam najbolj poznani Noriki, ki so se ustalili tudi v Mežiški dolini. Iz tega obdobja so  ohranjene najdbe keltskih srebrnikov v Starem trgu, na Legnu in Prevaljah. 

Vir: Pahič Stanko: Najstarejša zgodovina koroške krajine, V: 720 let Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 1968. str. 18; Štih Peter, Simoniti Vasko: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana 1995, str. 14-16.