Okrog leta 1000 je imela grofica Wichburg v okolici Pliberka veliko posest. Leta 1020 je ustanovila samostan St. Georgen am Längsee in mu podarila 15 kmetij v Ljupikdorfu poleg Pliberka. Ime Ljupikdorf je slovenskega izvora. Beseda ljub, je po nemško Neb. Tako se imenujeta tudi hrib Libič zahodno od Pliberka in vas Libuče. Torej je stala Ljubičja vas pod gradom Pliburch in morda celo na istem kraju kot današnje mesto Pliberk.
Ti kraji so spadali pod bavarske palatinske grofe Aribone, eden od njih je bil briksenski škof Albuin. Ta je podaril Aribu graščino pri Ljupikdorfu, domnevno pri današnjih Libučah. To posestvo so pozneje podedovali vovbrški grofje (Heunburgerji), ki so imeli posestva tudi južno od Drave.
Grof Albero je bil že leta 1195 posestnik Mineburga, ki je stal na Reševem oblu na Blatu. Ta grad je obstajal že pred onim v Pliberku, a je bil najbrž lesen, zato so ohranjeni le jarki. Že v 13. stoletju pišejo, da je bil grad v razvalinah. Vovbrški grofje so ustanovitelji trga Pliberk in tamkajšnjega gradu.
V listinah zasledimo ime Pliburch prvikrat 9. maja 1228. Gotovo pa sta trg in grad stala že prej, saj je grof Viljem IV. iz Vovber zastavil svojemu svaku Hermanu II. Ortenburžanu trg (forum) Pliburch. V tem času se omenjata že tržni sodnik in sin vovbrškega grofa, ki je bil župnik v prafari v Šmihelu nad Pliberkom.
Grof Urh III. Vovbrški se je poročil s knežjo vdovo Nežo iz rodu Babenberžanov in prestavil svoj sedež v Pliberk, da bi bil bliže posestvom svoje žene na Spodnjem Štajerskem. Tamkaj je nameraval ustanoviti lastno kneževino, vendar mu prvi Habsburžan Rudolf tega ni dovolil in ga je prisilil, da se je s pogodbo leta 1279 v Judenburgu temu odpovedal in prodal vdovina dedna posestva. Pozneje so ga pregnali v Dunajsko Novo mesto, kjer je mogočna rodovina Vovbržanov leta 1322 izumrla.
Del vovbrških posestev, med njimi gospostvo in grad v Pliberku, so podedovali grofje Pfannberg in oboje zastavili mogočnemu Konradu Aufenštajncu, ki je imel svoja posestva že v Guštanju, Črni, Železni Kapli, ob Belem jezeru in še drugod. Obnovil je grad in dal v trgu postaviti cerkev. Postal je celo maršal Koroške. Ko pa je to čast Habsburžan Albreht podelil nekomu drugemu, se je pliberški grof uprl. Habsburžani so zato prihrumeli pred Pliberk, dva meseca oblegali grad in mesto leta 1368 požgali. Naposled so ujeli tudi grofa in njegovega brata ter ju zaprli v ječe gradu Strechau, ki jih je njihov praded dal zgraditi za hudodelce. Tam je Konrad leta 1396 umrl, njegov brat Friderik pa je bil po 28 letih ječe pomiloščen. Odpovedati se je moral vsem posestim in je postal duhovnik. Umrl je kot kanonik v Regensburgu. Habsburžani so Pliberku 15. novembra 1370 podelili pravice mesta, mu dali pravne in gospodarske svoboščine. Tako je postal Pliberk četrto knežje mesto v deželi. Meščani so bili prosti mitnine, dobili so svojega mestnega sodnika in porotniški odbor. Od leta 1393 so si lahko sami volili sodnika, ki je znotraj mestnih zidov razsojal o lažjih prestopkih. Pravico izrekati smrtno kazen pa si je pridržal deželni knez.