Vrste bralnih značk

Vrste bralnih značk

Nadaljnje širjenje bralnih značk v Sloveniji je prineslo poimenovanja le-teh po pomembnem pisatelju iz kraja, kjer se značke podeljujejo ali je kako drugače povezan z njim. Danes je v Zvezo bralnih značk vključenih 47 bralnih značk, med njimi Prežihova, Bevkova, Cankarjeva, Jurčičeva, Levstikova, Prešernova in Trubarjeva bralna značka.

V prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja se je rodila predšolska bralna značka in živi po vrtcih in knjižnicah pod različnimi imeni prepoznavnih literarnih likov, ki namigujejo tudi na starostno stopnjo otrok, predvsem z besedo bralček: Palček bralček, Malček bralček, Bralček znalček, Ciciban pripoveduje, Ostržek pripoveduje, Muca Copatarica pripoveduje, bralna značka Petra Nosa ipd.

Branje za značko je spodbudilo še nastanek ekološke in romske bralne značke. V 21. stoletju je po splošnoizobraževalnih knjižnicah in podjetjih zaživela tudi bralna značka za odrasledenimo  bralna značka po jeklarsko  (v skupini SIJ – Slovenska industrija jekla oziroma v njenih družbah Metal Ravne in Acroni).

Poimenovanje »bralna značka« so si izposodile tudi različne oblike spodbujanja branja v okviru učenja tujih jezikov v OŠ – angleška bralna značka, nemška bralna značkaPovsem samostojno po župniščih živi Slomškova bralna značka.

Predsednica Društva Bralna značke Slovenije – ZPMS dr. Dragica Haramija pravi, da je navkljub velikemu številu različnih poimenovanj »bralnih značk« prva, Prežihova bralna značka, zelo živa. Druge, poimenovane po številnih slovenskih pisateljih in pesnikih, pa so vzniknile in spet izginile, čeprav na šolah, kjer so živele, »za bralno značko« še kako »živo« berejo. Že pred desetletji so si na šolah izposodili ime »bralna značka« za spodbujanje branja pri učenju tujih jezikov, pri vsebinah o naravi in okoljevarstveni problematiki, za spodbujanje branja odraslih /…/ Prav osvežitve in drugačni pogledi, ki so jih ob širitvi gibanja po prvi prinašale druge značke, so ključni za razvoj, navsezadnje za obstoj gibanja, kot ga poznamo danes.[1]

           


 

 

Podobe Prežihovih bralnih značk v različnih obdobjih

Foto: Tomo Jeseničnik

Vir: Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, arhiv bralne značke.


[1]Haramija Dragica, Bralna značka in njenih 54 let, tipkopis, Društvo Bralna značka, 2014.