PODRUŽNIČNA CERKEV SV. ANE NA LEŠAH
Ustno izročilo o nastanku leških cerkva govori, da naj bi na tem mestu stala moški in ženski samostan. Ženski naj bi posedoval cerkev sv. Ane, moški pa cerkev sv. Volbenka. Najzgodnejši ohranjen podatek o nastanku cerkve sv. Ane sta letnici 1548 in 1563, ki sta bili odkriti ob sondiranju blizu glavnega oltarja v vzhodnem delu prezbiterija. Za njima o starosti cerkve spregovorita tudi oba naslikana stranska oltarja iz leta 1577. Prvi do sedaj poznani pisni dokument, ki govori o tej cerkvi, pa je listina iz leta 1626, v kateri se Studenčnikova huba (kmetija) prodaja cerkvi sv. Ane, takrat guštanjski podružnični cerkvi.
Cerkev sv. Ane je enoladijska, z vzhodnim 5/8 zaključenim prezbiterijem ter zvonikom, prislonjenim ob severno fasado prezbiterija. Ta je ožji in višji od ladijskega dela. Od vseh strani ga na zunanjosti obdajajo zunanji oporniki. Med njimi je pet šilasto zaključenih gotskih oken, ki so vsa deljena na dva dela in so, razen oken na severni strani, v vrhu okrašena z bogatimi krogovičji najrazličnejših oblik. Ladja je pravokotna, pokrita pa je z 98 polji lesenega stropa iz 17. stoletja, ki je zamenjal prvotnega, gotskega. Prezbiterij je višji in ožji od ladijskega dela in križnorebrasto obokan. Notranja oprema cerkve je bogata. Glavni oltar sv. Ane je predstavnik tipa oltarjev iz 17. stoletja, ki so jih ljudje zaradi bogate pozlate in barvnega bogastva poimenovali zlati oltarji. Na ladijskem delu slavoločne stene so pred desetletji odkrili dva stranska oltarna nastavka, naslikana na steno. Oba slikana oltarja posnemata poznogotsko oltarno arhitekturo in sta datirana z letnico 1577. Po vsej dolžini severne ladijske stene je ohranjena še freska Pohoda in poklona Sv. treh kraljev s konca 16. stoletja, ki pa je zaradi kasneje prebite stene precej poškodovana.
Viri: Župnija Prevalje-Leše, Khaufbrief uber die Studensschnigg hueben, von frauen Elisabeth Purin, do datiert 1. decemb. 1626, Ecclesia St. Wolfgangi et Anna; Javornik, Simona, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline, Ravne na Koroškem, 2002, str. 56-61; Singer, Stephan, Kultur und Kirchengeschichte des Dekanates Bleiburg, Klagenfurt/Celovec, 1983, str. 126, 127; Zadnikar Marjan, Cerkvena umetnost v prevaljski fari, V: Gabrijel Cizl, Tone Sušnik, Jožko Kert, Bodi pozdravljena devica Marija, Prevalje, 1990, str. 76-82; Karl Lind, Reise-Notizen über Denkmale in Steiermark und Kärnten, V: Mitheilungen der K. K. Central Commission, zur Erforschung und Erhaltung der Kunst und Historischen Denkmale, Jahrgang 7, Neue Folge, Wien, 1881, str. LIII - LIX.