Graščaki in grad Pliberk

Graščaki in grad Pliberk

Po letu 1368, ko so Habsburžani kot deželni knezi ujeli Aufenštajnerja, požgali mesto in si prilastili vsa grajska posestva, v Pliberku ni bilo več stalnega graščaka. Za upravitelje so bili postavljeni menjajoči se oskrb­niki. Znana so imena Haug von Ty-bein, Erasmus Kautz, Burkhard von Weispriach, Juri von Schaunberg in Reinprecht von Reihenburg. Leta 1510 je dobila grad v fevd Apolonija Lodron in za njo njena hči Anamarija, ki ni imela potomcev. Njen mož Andrej Ungnad z Ženeka se je ponovno po­ročil in izročil pred smrtjo leta 1577 grad svojemu sinu Davidu. Ko je tudi ta umrl, je prišel kupec s Kranjskega, in sicer »Obrist« in »Erbhofmeister« Johan Ambrož grof Thurn-Valsassina. Za grad je plačal  v gotovini in zlatni­kih, mu dal današnjo obliko in se vanj vselil. Nad grajskim vhodom je ohranjena letnica 1606, ki priča o dokončanju pregradnje. Od leta 1601 so lastniki gradu grofje Thurn. Današnji posestnik je mag. Vinzenz Graf  Thurn-Valsassina.

Življenje v srednjeveškem gradu ni bilo nič kaj udobno. Veliki prostori so bili temačni in hladni. V oknih še ni bilo stekla, zadelana so bila le pozimi, in sicer s prozornimi kožami ali naoljenim pergamentnim papirjem. Svetili so s treskami, ki so dajale slabo luč in so se močno kadile. Poleti so bili ljudje večinoma zunaj na lovu in na polju ali pa so se vojskovali v cesarski vojski. Pozimi so se dolgočasili doma ob odprtem ognjišču z malo toplo­te, a z veliko dima. Možje so lenarili po klo­peh, včasih kockali  in pili medico ali vino. Žene so predle in izdelovale obleke ter vzgajale otroke. Zelo so se razveselili potujočih pevcev, ki so pripovedo­vali novice in peli pesmi. Takšnega gosta so zadržali kar po več dni in ga nato lepo nagradili, nakar je odšel proti Ženeku ali na Su­ho.

Grad je bil obdan z zobčastim zidom in je imel nekdaj dvojna vrata z dvižnim mostom. Mostišče je že zdavnaj od­stranjeno. Nad  prvimi vrati, ki jih je dal zgraditi prvi Thurn,  je let­nica 1606; nad drugimi, pri vhodu v grad, pa je latin­ski kronogram z letnico 1747. Grad je do prejšnjega stoletja imel na vzhodni strani stolp, podoben zvoniku v me­stu. Pred več kot sto leti pa so ga podrli zaradi nevarnosti, da bi se sesul. V nekdanjem obrambnem zidu pod gradom še danes stoji okrogel stolp, v katerem so bili nekoč zapori. Iz gradu je vodil v mesto podzemni hodnik, ki se je kon­čal pri današnji lekarni.