ŠTOPARJEV MOST

ŠTOPARJEV MOST

ŠTOPARJEV MOST

Štoparjev železniški viadukt

Štoparjev kamniti most so zgradili leta 1863 za potrebe železniške proge Maribor–Celovec. Dolg je okrog 200 m in sloni na štirih nosilnih stebrih, visokih približno 40 m. Je izjemen tehniški spomenik Koroške in eden najlepših železniških viaduktov na Slovenskem. Njegova posebnost je v tem, da je grajen v ovinek, ki se rahlo vzpenja. Za Štoparjev most so lomili in klesali kamen na Volinjaku nad Lešami. Z dejstvom, da je po odprtju proge nastalo veliko neurje, ki je na posameznih delih uničilo progo, je verjetno povezana še danes živa anekdota, da se je gradbenik, ki je zasnoval ta most, menda tik preden je preko njega zapeljal prvi vlak, vrgel z vrha viadukta v globino. Bal se je namreč, da most ne bo vzdržal, saj se je pogreznil za nekaj centimetrov. Vendar stoji še danes! 

Viri: Gospodarstvo in tehniška dediščina Koroške. Katalog, Koroški muzej, Ravne na Koroškem, 2000, str. 82-92; Po poteh koroške kulturne dediščine Občine Prevalje in Mestne občine Pliberk = Auf den Wegen des Kärntner Kulturerbes in der Gemeinde Prevalje und der Stadtgemeinde Bleiburg. Prevalje, 2006; Resnik Jože, Štefan Stepic, Železniški predori v Sloveniji, V: Tiri in čas, Ljubljana, 1996, str. 70-71; Sušnik Franc, 100 let koroške železnice, V: Koroški fužinar, 1963, št. 4-5: Mohorič Ivan, Industrializacija Mežiške doline, Maribor, 1954, str. 251-265; Rustja Andrej, Železniške proge v koroški regiji, V: Koroški fužinar, 1999, št. 1, str. 29-30.