Koroški pokrajinski muzej

Konkurz (stečaj) Lesnoindustrijske delniške družbe Korotan.

Na Poljani so 9. septembra 1935 uprizorili igro Franceta Brenka Poslednje ustoličenje, ki jo je avtor tudi režiral. Predstava je bila na velikem travniku pod cerkvico na Poljani, ki je podobna cerkvici na Gosposvetskem polju, kjer je nekoč stal knežji kamen. Sodelovalo je več kot dvesto igralcev iz vse Mežiške doline.

Na Lešah so ustanovili Rudarsko zajednico, ki je odkupila za mezdne terjatve posest Ilirske družbe. Bratovska skladnica je prenehala delovati.

Velika gospodarska kriza in ukinitev leškega premogovnika. »3. februarja 1936 so hladno nabili mrliški list stare prevaljske industrije.« (dr. Franc Sušnik). Na prodaj so bile hiše in gozdovi. Na javni dražbi na Lešah so izdražili delavci za dolžne mezde 18 stanovanjskih hiš. 

Sedež okraja (sreza) Prevalje je bil prestavljen v Dravograd. 
Med nemško okupacijo je bila Mežiška dolina ponovno upravno povezana s Pliberkom in Velikovcem. 

Prve žrtve nemškega nacističnega nasilja iz občine Prevalje. Aretirali so 36 članov uporniške skupine Zagernik, 20. avgusta so jih v Begunjah šest ustrelili, preostale pa odpeljali v koncentracijska taborišča. Vrnili so se le štirje. 

Na ozemlju občine Prevalje so se 15. maja na Poljani končali zadnji boji druge svetovne vojne. Večji del Poljane je zaščiten kot spominsko območje Park svobodi in miru. 

8. maja 1945 so ustanovili okraj Prevalje, leta 1948 je postal okraj Dravograd, v letih od 1950 do 1955 je bil sedež okraja za Mežiško dolino v Slovenj Gradcu, potem je bil vključen v okraj Maribor. 

Ustanovljena je bila gimnazija na Ravnah na Koroškem. Misel na gimnazijo se je rodila na Prevaljah. Uresničil jo je dr. Franc Sušnik s pomočjo tajnika okrajnega ljudskega odbora Andreja Arka in sindikata ravenske železarne. Prvotno naj bi bila gimnazija na Prevaljah, v stanovanjskih blokih ob nogometnem igrišču (Ugasle peči). 

Ustanovili so Okrajno nasekovalnico pil; pozneje se je razvila Tovarna rezalnega orodja – TRO Prevalje.

Planinsko društvo Prevalje je obnovilo požgani planinski dom na Uršlji gori, ki ga je dobilo v upravljanje po drugi svetovni vojni; leta 1984 so dogradili prizidek. 

Ustanovili so montažno podjetje Instalater, ki je imelo svoje proizvodne prostore sprva pri stari lekarni (danes Elektro Tratnik), pozneje v stari šolski stavbi (danes TUŠ). 

Po reorganizaciji so namesto krajevnih ljudskih odborov ustanovili občine: Črna, Mežica, Prevalje in Ravne. 
Zgrajen je bil gasilski dom na Prevaljah. 
Odprta je bila veterinarska postaja Prevalje.
Iz štirih občin sta nastali dve občini – komuni: Črna (Črna in Mežica) ter Ravne (Prevalje in Ravne).

Začela se je vsakoletna Otroška pustna maškarada na pobudo  Društva prijateljev mladine (DPM) in Osnovne šole Prevalje.  

Združitev obeh občin – komun v eno občino Ravne na Koroškem (za Mežiško dolino).

2. maja 1961 so bile v Domu Partizan na Prevaljah podeljene prve Prežihove bralne značke desetim učencem Osnovne šole Prevalje. 

Zgrajena je bila lovska koča prevaljskih lovcev na Strojni (odprtje 20. avgusta 1963).

Od 1. aprila 1963 so bile po sklepu Občine Ravne na Koroškem (za Mežiško dolino) imenovane krajevne skupnosti Črna, Mežica, Prevalje in Ravne, ki so  prevzele tudi komunalno dejavnost. KS Prevalje je opravljala komunalno dejavnost do ustanovitve Občinskega komunalnega podjetja leta 1976.  

Odprta je bila nova šola, poimenovana po prevaljskem rojaku, slikarju in  restavratorju Franju Golobu. Od 22. decembra poteka pouk na Prevaljah v novi šolski stavbi na Polju.

Opustili so pokopališče ob cerkvi Device Marije na Jezeru Na Fari in skupaj z mestom Ravne na Koroškem uredili pokopališče pri cerkvi sv. Barbare v Zagradu. 

Začel se je čezmejni zborovski festival Od Pliberka do Traberka, najstarejša mednarodna pevska revija na Slovenskem.

1968

Sprejeto je bilo poimenovanje naselij na Prevaljah, kot ga je predlagal dr. Franc Sušnik s sodelovanjem prof. Stanka Kotnika. Imena naselij izvirajo iz zgodovinskega izročila kraja. 

8. februarja 1973 je uvedena prva šolska zobna ambulanta na Koroškem za predšolsko, šolsko in srednješolsko mladino. 

Farmacevtsko podjetje LEK iz Ljubljane je zagnalo proizvodnjo na Prevaljah. 
Zgrajena je bila nova podružnična šola na Holmcu.  
Odkrili so freske prvotno slikanih stranskih oltarjev in renesančno ornamentiko v cerkvi sv. Ane na Lešah.
Zgrajen je bil Družbeni dom s prostori, namenjenimi kulturi, in upravnimi prostori občine (odprtje 7.  februarja 1980).  
Zgrajena je bila nova podružnična šola na Lešah s prostori za vrtec in z večnamensko dvorano za prireditve.

I. Mednarodni festival industrijskega, obrtnega in etnografskega filma – II. festival je bil leta 1983,  III. festival pa leta 1985;  organizator  Koroški kinoklub Prevalje.

Zgrajena je bila nova zidana šolska stavba v  Šentanelu s samoprispevkom krajanov, ena najlepših podružnic v Sloveniji.

Na zboru krajevnih skupnosti Skupščine Občine Ravne na Koroškem, 13. aprila 1984,  je bil sprejet odlok št. 62-1/84-2/1 o razglasitvi krajevnega praznika »Krajevne skupnosti Trg Prevalje in Krajevne skupnosti Polje Prevalje, ki naj se praznuje med 3. in 10. septembrom vsako leto v spomin na delovanje uporniške skupine Zagernika in Šterna ter v spomin na slikarja talca Franja Goloba«.

Začela so se Jesenska srečanja na Prevaljah, zabavne in športne prireditve v drugem tednu septembra,  in sicer na pobudo Turistično-olepševalnega društva Prevalje in Krajevne skupnosti Prevalje. Razvile so se različne tematske vsebine posameznih dni.  

Na območju občine Ravne je bilo 13 krajevnih skupnosti (pred letom 1988 sta bili na Prevaljah dve krajevni skupnosti: Trg in Polje Prevalje).

Na Brinjevi gori nad Prevaljami so na mestu lesene zgradili zidano podružnično cerkev sv. Kozma in Damijana. 
Brinjeva gora je dobila ime po brinju, ki je včasih pokrivalo vrh neplodnega peščenega hriba. 

Na mejnem prehodu Holmec so se odvijali boji osamosvojitvene vojne za Slovenijo (26. 6. 1991 - 27. 6. 1991), v kateri je sodelovala Holmška četa. 

Na pobudo Kulturnega društva Holmec, Janija Miklna in Mire Gerdej, se je začel tradicionalni  pohod v počastitev praznika občine (15. maj), ki se je razvil v vsakoletni spominski pohod Svobodi in miru. Posvečen je zadnjim bojem II. svetovne vojne na evropskih tleh na Poljani in krajevnemu prazniku na Holmcu.

Člani Gorske reševalne službe – postaje Prevalje so zgradili zavetišče na Grohatu pod Raduho. Zaslužni član gorske reševalne službe Slovenije je Janez Gorjanc, dr. med., specialist splošne kirurgije, družbeni delavec (1941). 

Po referendumski odločitvi prebivalcev Mežiške doline so nastale v Mežiški dolini tri občine: Ravne-Prevalje, Mežica, Črna.

Izveden je bil prvi Krojačkov dan kot otroški dan veselja na Jesenskih srečanjih s kulturnimi vsebinami, povezanimi s šolami Mežiške doline ob začetku branja za bralno značko v novem šolskem letu. 

Začeli so se vsakoletni Sušnikovi dnevi ob rojstnem dnevu dr. Franca Sušnika na pobudo Kulturnega društva Mohorjan. 

Obnovljena je bila cerkev sv. Volbenka (Bolfenka) na Lešah.

Kulturno društvo Mohorjan se je ob drugi kulturni dejavnosti začelo ukvarjati še z založniško dejavnostjo. Izdaja knjige z domačijsko tematiko domačih avtorjev, ki so dragocena pričevanja Koroške. Ob jubilejni petdeseti knjigi je v faksimile izdaji izšel Platonov Sokratov zagovor. 

Občina Ravne-Prevalje se je razdružila in Prevalje so postale samostojna občina (referendum 19.  aprila 1998). 
Zgrajena je bila športna dvorana ob osnovni šoli Prevalje, ki je namenjena tudi za večje koncertne in druge prireditve.

Na pobudo A.L.P. Peca in v organizaciji Sadjarskega društva Prevalje je bila izvedena prva Moštna gauda z izborom moštne d'čve, ki od takrat poteka vsako leto v drugem kraju Mežiške doline. 

Na pobudo Tomaža Ranca od tega leta poteka nogometni turnir ob slovenskem kulturnem prazniku med različnimi poklicnimi skupinami (novinarji, politiki, duhovniki, policisti, zdravniki, pop zvezdniki …) Kulturni šok. 

12345678