Koroški pokrajinski muzej

»In spet so, tokrat po zaslugi profesorice Ive Potočnik, Prevalje prve, kjer se praktično potrjuje spoznanje slovstvene folkloristike.« dr. Marija Stanonik 

Vinko Ošlak je pisatelj, filozof, publicist in prevajalec.
Doživetja slovenskega dijaka med drugo svetovno vojno.
Faksimile izdaja ob 150. obletnici natisa prve slovenske šolske pesmarice,  izdane v Celovcu  leta 1853.
Zbrane avtorjeve raziskave in objave iz gospodarske zgodovine in delavskega gibanja Koroške.

V knjigi je pregled kulturnih dejavnosti na Lešah od začetkov kulturnega življenja na Lešah leta 1909 in od prve ustanovitve kulturnega društva Svoboda leta 1921 vse do izdaje knjige.

Prvi tako obsežen in temeljit biografski leksikon v Sloveniji, v katerem je predstavljenih  544 oseb, ki jih je navdihovala domača zemlja in so v svojem obdobju za sabo pustili vidno ustvarjalno sled.

Izveden prvi čezmejni projekt popisa kulturne dediščine, pri katerem so sodelovali člani kulturnih in turističnih društev, rezultati so bili objavljeni v monografiji in fotomonografiji, dodana pa jima je bila zbirka pripovedk Nekoč je bilo jezero. Idejno zasnovo je pripravila  Margareta Jukič, ki je bila tudi gonilna sila projekta. 

Življenje in delo prof. Stanka Lodranta, pedagoga, kulturnega ustvarjalca, častnega občana Občine Prevalje.

Temeljno delo primarija Draga Plešivčnika o lastni življenjski poti s Fare v širni svet je pisno izročilo sokrajanom, v katerem so obujeni spomini na avtorjevo življenje, dogodke in sopotnike zdravnika, publicista, politika

Življenje in literarno delo kaplana, literata, Prešernovega prijatelja in narodnega buditelja.

Najkakovostnejši in najuspešnejši moški pevski zbor v občini in na Koroškem je pod dirigentsko roko Jožka Kerta, Almire Rogina in Helene Buhvald Gorenšek dosegal in dosega vidne uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih. A najpomembnejše je ubrano petje, ki druži pevce in razveseljuje občinstvo na različnih prireditvah in letnem koncertu. 

Kratko predstavitev 50 doktorjev znanosti, ki so živeli ali živijo v občini Prevalje, je pripravilo Kulturno društvo Mohorjan.

Zbornik ob stoletnici odprtja planinske koče na Uršlji gori. 

Zaključen čezmejni projekt popisa kulturne dediščine na območju dvanajstih občin Koroške v Sloveniji in trinajstih občin na Koroškem v Avstriji. Ob opisu številnih križev, kapel, znamenj, pomnikov, fasadnih ornamentov, objektov povezanih z obrtjo, kmetijstvom in industrijo, izvirov in vodnjakov, so bile zbrane številne zgodbe in pripovedi ter objavljene na spletni strani.

Zgodovinski in družbeni oris kraja z objavo starih razglednic Prevalj.

»Opisano območje med Peco in Obirjem vključuje celotno občino Železno Kaplo in delno občino Sele, Galicija, Žitara vas, Globasnica in Bistrica pri Pliberku na avstrijski strani ter delno še občine Črna, Solčava in Jezersko na slovenski strani meje. Na tem velikem območju odkrivamo posebno gorsko krajino, ki je sicer dokaj pozabljena, a hkrati izžareva neko prijetno domačnost ter ima neko izvirno, ustvarjalno moč. Ta je navdihnila marsikaterega domačina, saj so iz grap tega območja doma pisatelji kot Valentin Polanšek, Prešernov nagrajenec Florijan Lipuš in prejemnica nagrade Ingeborg Bachmannove Maja Haderlap.«

V knjigo o alpinistični odpravi je avtor zapisal:
»Dosanjali smo sanje koroških alpinistov o samostojni koroški odpravi na osemtisočaka. Dosanjali smo jih za vse, ki so kdajkoli to načrtovali ali le želeli, za vse Korošce, ki jim je bila mladostna pot prekinjena v hribih; Igorja, Franca, Vlada, Dušana, Meha, Kolčna in prijatelje, za vse, ki so doma stiskali pesti, da nam bi uspelo.«

V elektronski obliki je pomembno delo s slovarskega področja, v katerem je predstavila rezultate znanstvenoraziskovalnega dela in prikazala nove teoretične smernice za izdelavo strokovnih narečnih slovarjev. 

Kolarjeva kratka proza.
Zbirka zborovskih skladb – priredb ljudskih pesmi iz Ziljske doline. 
Notna izdaja Lebičevih zgodnjih samospevov.

Faksimile izdaja ob 90. obletnici natisa Platonove knjige, izdala Mohorjeva na Prevaljah. Predgovor akad. dr. Kajetan Gantar.

Koroške ljudske v priredbah Luke Kramolca. 
Fotomonografija Uršlje gore.

V temeljiti in skrbno zasnovani monografiji je avtor prvič celovito predstavil neuresničenega in prezrtega umetnika, po katerem se imenuje šola na Prevaljah.      

Mlada pesnica je s svojo svojstveno liriko prepričala strokovno javnost in za Veso v vzgibi prejela Jenkovo nagrado 2014 za najboljšo pesniško zbirko leta.  

Trajen zapis razvoja gledališke dejavnosti na Prevaljah in v Mežiški dolini s predstavitvijo  igralskih zasedb, režiserjev in  predstav. Pregled bogati objavljen izjemen fotografski fond.

»Bukovniki so del koroške identitete, tisti posamezniki, ki sicer niso imeli šol, so pa nosili pisalo in papir vedno s sabo, tisti, ki so v bukve zapisovali svoje pesmi ali igre, lahko pa tudi samo prepisovali in prirejali tuje tekste. Vse od protestantizma do konca 19. stoletja so s svojimi deli nadomestili pomanjkanje tiskane besede, prav tako so pomembni pričevalci časa in prostora.«
mag. Irena Oder 

Kulturni delavec, čevljar, pismonoša (1883–1926); slovel je po igralskih sposobnostih, se uveljavil tudi kot režiser in bil eden  najbolj znanih članov Katoliškega prosvetnega društva za Prevalje in okolico ter član Mohorjeve družbe na Prevaljah, vodil je prvi tamburaški orkester. 

Kantavtor, lesarski tehnik (1958–2002); z mladostnim prijateljem Milanom Kamnikom je ustanovil  Duo Kora, ustvarila sta več pesmi, ki so med Korošci že ponarodele, bil je uspešen tudi kot kantavtor. 

Družbeni delavec (1905–1987); bil je upravnik premogovnika na Holmcu, ki je ublažil težko socialno stanje ljudi na Lešah in Prevaljah po ukinitvi premogovnika na Lešah; po vojni je sodeloval pri vzpostavitvi oblasti in z dr. Francem Sušnikom osnoval  iniciativni odbor za ustanovitev gimnazije na Koroškem.  

Gospodarstvenik in športni delavec (1925–1984); globoke sledi je pustil na Prevaljah, kjer ima pomembne zasluge za strukturni premik; širitev, graditev proizvodnih hal, oplemenitenje proizvodnega programa in preusmeritev Pilarne v Tovarno rezalnega orodja, bil je  vrhunski namiznoteniški igralec, velike zasluge ima pri uveljavljanju avto-moto društva na Koroškem. 

Mojster črkostavec, tiskarnar (1898–1972); v času Mohorjeve družbe na Prevaljah se je v Mohorjevi tiskarni izučil za črkostavca, z Mohorjevo odšel v Celje, nato na Jesenicah postal načelnik Komisije za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije in bil vodja markacistov Slovenije. 

Slikar, grafik in kulturni delavec (1930–1999); bil je prvi vodja propagande v Železarni Ravne in kot slikar eden prvih Korošcev, včlanjenih  v društva likovnih umetnikov doma in na tujem, upravnik Likovnega salona na Ravnah na Koroškem, organizator ravenskih slikarskih kolonij in mednarodnih simpozijev Forma viva, prepoznavni so njegovi  ciklusi umetniške upodobitve  koroških znamenj, domačij in koroške krajine.

Župnik, doktor teologije, Baccalaureus formatus et vallem Junoniam Vicarius Generalis (1672–1752); s svojo »dobrólsko ustanovo« je odprl premnogemu slovenskemu fantu pot v latinske šole, leta 1741 je dal jezuitom v Dobrli vasi 6000 fl, goldinarjev, kar je v tistem času pomenilo veliko bogastvo, z naročilom, naj se z obrestmi vzdržuje beneficiat, ki ima dolžnost, da primerne učence poučuje v latinščini in jih pripravlja za celovško latinsko šolo; v cerkvi sv. Volbenka na Lešah je dal v kripti postaviti kamnit oltarček v čast svojemu patronu sv. Valentinu. 

Družbeni delavec, strojni tehnik (1924–1984); bil je priznan strokovnjak, posebej za rekonstrukcijo in modernizacijo različnih naprav in strojev v železarni, ves čas svojega dela je bil vključen v samoupravno dejavnost in delo družbenopolitičnih organizacij, tudi  kot dolgoletni član upravnega odbora Planinskega društva Prevalje. 

Dr. veterinarske medicine in filmski ustvarjalec (1924–2005); bil je med  ustanovitelji Koroškega kinokluba na Prevaljah leta 1960 [Zdravko Vezjak, Vaclav Broman, Ciril Rupar, Roman Flis, Emil Mlakar] in njegov dolgoletni ustvarjalni član. Leta 1990 je osnoval Demos v Mežiški dolini. 

Družbeni delavec, trgovec komercialist (1925–2009); aktivno je bil vključen v družbeno življenje, vidno je bilo njegovo delo med vodenjem Krajevne skupnosti Prevalje  in pozneje Komunalnega podjetja Prevalje predvsem na  področjih športnega življenja,  infrastrukture in komunalne ureditve kraja ter okolice.

Dramatik, pisatelj, filmski zgodovinar, publicist in pedagog (1912–1990); bil je dolgoletni profesor filmske zgodovine in režije, na Strojni so v času njegovega učiteljevanja leta 1935  uprizorili njegovo igro Poslednje ustoličenje, ki jo je tudi režiral in je pomenila izjemen gledališki dogodek za Koroško.  

Filmski ustvarjalec, obrtnik (1921–2006); odlikuje ga dolgoletno delovanje in predsedovanje Koroškemu kinoklubu Prevalje, na filmski trak so člani posneli dragocene dokumente kulturne dediščine, zapise o ljudeh in dogodkih.  

Družbeni delavec, trgovec (1908–1980); bil je aktiven družbeni in kulturni delavec, zavzemal se je za razvoj podeželja, na Lešah so z njegovim posredovanjem dobili elektriko in uredili vodovodno omrežje. 

Dr. med., specialistka pediatrije, družbena delavka (1932–2000); pomemben delež je pustila pri razvoju pediatrične službe ZD Ravne, Društva za pomoč staršem otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in reševanju socialnih stisk ljudi.

Najpomembnejši plavžarski podjetnik na Koroškem, družabnik Rosthornov (1793–1863); na fotografiji sin Albert, ki je po smrti Franza Rosthorna postal popoln gospodar prevaljske železarne. 

Učitelj, šolski upravitelj, družbenopolitični in kulturni delavec, publicist (1889–1964); kot šolski upravitelj na Lešah in Prevaljah je raziskoval socialne razmere otrok in bil viden borec za pravice delovnega človeka. 

Trgovec z mešanim blagom, založnik razglednic Prevalj (1873–1940); bil je podjeten in naprednega duha, z izdajanjem razglednic je ohranil posnetke starih Prevalj, dragoceno domoznansko pričevanje o našem kraju.  

Poštni uslužbenec (1808–1863); bil je prvi direktor pošte na Prevaljah leta 1863 v poslopju nekdanje gostilne Vaukan.  

Avstrijski državljan, vodja premogovnika Leše v 19. stol., jamomerec; kot zaupnik grofa Henckla je upravljal njegovo premoženje v jugoslovanskem delu Koroške in pripeljal leški premogovnik v stečaj.  

Dr. med., splošni zdravnik, zobozdravnik in športni delavec na Prevaljah (1895–1963); zdravnik rudarjev v Mežici in železničarjev na tem območju za Bratovsko skladnico. Spodbujal je športno življenje, bil vodilni član društva Sokol in s svojimi sredstvi pomagal pri gradnji sokolskega doma Partizan.

Godbenik, športni delavec in frizerski mojster (1910–1967); bil je pobudnik za začetek nogometa na Prevaljah, vodil je nogometno sekcijo vse do NK Korotan, pomembno je njegovo delovanje pri godbi na pihala in tamburaški sekciji. 

12345678