»Opisano območje med Peco in Obirjem vključuje celotno občino Železno Kaplo in delno občino Sele, Galicija, Žitara vas, Globasnica in Bistrica pri Pliberku na avstrijski strani ter delno še občine Črna, Solčava in Jezersko na slovenski strani meje. Na tem velikem območju odkrivamo posebno gorsko krajino, ki je sicer dokaj pozabljena, a hkrati izžareva neko prijetno domačnost ter ima neko izvirno, ustvarjalno moč. Ta je navdihnila marsikaterega domačina, saj so iz grap tega območja doma pisatelji kot Valentin Polanšek, Prešernov nagrajenec Florijan Lipuš in prejemnica nagrade Ingeborg Bachmannove Maja Haderlap.«

V knjigo o alpinistični odpravi je avtor zapisal:
»Dosanjali smo sanje koroških alpinistov o samostojni koroški odpravi na osemtisočaka. Dosanjali smo jih za vse, ki so kdajkoli to načrtovali ali le želeli, za vse Korošce, ki jim je bila mladostna pot prekinjena v hribih; Igorja, Franca, Vlada, Dušana, Meha, Kolčna in prijatelje, za vse, ki so doma stiskali pesti, da nam bi uspelo.«

V elektronski obliki je pomembno delo s slovarskega področja, v katerem je predstavila rezultate znanstvenoraziskovalnega dela in prikazala nove teoretične smernice za izdelavo strokovnih narečnih slovarjev. 

Kolarjeva kratka proza.

Zbirka zborovskih skladb – priredb ljudskih pesmi iz Ziljske doline. 

Notna izdaja Lebičevih zgodnjih samospevov.

Faksimile izdaja ob 90. obletnici natisa Platonove knjige, izdala Mohorjeva na Prevaljah. Predgovor akad. dr. Kajetan Gantar.

Koroške ljudske v priredbah Luke Kramolca. 

Fotomonografija Uršlje gore.

V temeljiti in skrbno zasnovani monografiji je avtor prvič celovito predstavil neuresničenega in prezrtega umetnika, po katerem se imenuje šola na Prevaljah.      

Mlada pesnica je s svojo svojstveno liriko prepričala strokovno javnost in za Veso v vzgibi prejela Jenkovo nagrado 2014 za najboljšo pesniško zbirko leta.  

Trajen zapis razvoja gledališke dejavnosti na Prevaljah in v Mežiški dolini s predstavitvijo  igralskih zasedb, režiserjev in  predstav. Pregled bogati objavljen izjemen fotografski fond.

»Bukovniki so del koroške identitete, tisti posamezniki, ki sicer niso imeli šol, so pa nosili pisalo in papir vedno s sabo, tisti, ki so v bukve zapisovali svoje pesmi ali igre, lahko pa tudi samo prepisovali in prirejali tuje tekste. Vse od protestantizma do konca 19. stoletja so s svojimi deli nadomestili pomanjkanje tiskane besede, prav tako so pomembni pričevalci časa in prostora.«
mag. Irena Oder 

1. januarja je Gašper Pilat ustanovil štipendijski dijaški sklad  za revne in nadarjene dijake fare Device Marije na Jezeru. »Pilatova ustanova« je delovala do leta 1918. [Zadnja štipendista sta bila dr. Franc Sušnik in Ožbe Lodrant].