Koroški pokrajinski muzej

Odprli so obrtno cono Šlokn ob Meži za potrebe samostojnega podjetništva.
Zgrajen je bil Dom starejših Na Fari (odprli so ga  23.  novembra 2001). 
Zgrajena je bila zdravstvena postaja na Prevaljah, obnovljena pa leta 2004. 
2001

Pričelo se je kolesarsko tekmovanje za Krejanov memorial (v spomin na Antona Krejana)  ob Jesenskih srečanjih na Prevaljah; velja za najmnožičnejšo kolesarsko prireditev na Koroškem.

2001
Občinski svet Občine Prevalje je sprejel Odlok o celostni podobi Občine Prevalje, o grbu, zastavi in prazniku Občine Prevalje (Uradni list RS št. 43/1 7. 5. 2001, datum objave 31.  5.  2001, datum veljave  1. 6.  2001). 

Sprejet je bil Odlok, da se praznik nekdanje skupne Občine Ravne na Koroškem praznuje 15. maja v spomin na zadnje boje 2. svetovne vojne v Evropi.

Prvič je bil organiziran pohod po tematski učni poti Po stopinjah leških rudarjev, ki vodi do ohranjenih mejnikov in pomnikov rudarstva na Lešah. Enkrat na leto Kulturno društvo Leše organizira vodeni pohod s kulturnim programom. Pot je idejno zasnovala Hedvika Gorenšek, kulturna ustvarjalka, učiteljica slovenskega jezika in višja knjižničarka (1957); odlikuje jo predanost kulturnemu ustvarjanju, organizira, vodi in sooblikuje kulturne dogodke, povezuje šolo s krajem; s turističnimi projekti in vsebinami  ohranja  tehniško in etnološko dediščino Leš.

2005

Postavitev križevega pota na Brinjevi gori je zunanje znamenje evharističnega leta 2005 in jubileja fare, župnije Prevalje, ki je s tem dogodkom zaznamovala 670 let prve pisne omembe cerkve in župnije Device Marije na Jezeru na Fari. Pobudo za izdelavo križevega pota je dalo Kulturno društvo Mohorjan Prevalje, predsednik Jožko Kert, podpredsednik Janez Gorjanc. Načrt je izdelal arhitekt s Prevalj, Andrej Lodrant, upodobitve oziroma rezbarije pa njegov brat profesor Stanko Lodrant. 

22. decembra 2005 razglasijo kraj Prevalje za mesto. 

1. maja 2004 postane Slovenija članica EU, Občina Prevalje organizira prireditev na mejnem prehodu Holmec – Dober dan, Koroška, skupaj  z občinami Mežiške doline v sodelovanju z Mestno občino Pliberk in gimnazijama na Ravnah in v Velikovcu. 

2007

Spominska slovesnost dne 21.12.2007 na mejnem prehodu Holmec je bila  posvečena Schengenskemu sporazumu – odpravi meja.  

Prvi  Zborovski festival ljudske pesmi na pobudo Kulturnega društva Mohorjan in predsednika Jožka Kerta, ki je postal tradicionalen z namenom, da zaznamuje ne samo koroški prostor, ampak tudi slovenski glasbeni prostor. 

V okviru Slovenske poti kulture železa (SPKŽ) so Prevalje obiskali predstavniki društva Mitelleuropäische Eisenstraβe, Društva srednjeevropske poti železa. Projekt SPKŽ povezuje slovenske muzeje, ustanove, podjetja in posameznike, ki ohranjajo kulturno dediščino železarstva. Vodita in koordinirata ga Občina Ravne na Koroškem in Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem. Od leta 2011 deluje društvo Slovenska pot kulture železa. 

2011
Zgodovina železarne na Prevaljah in ohranjena kulturna dediščina sta bili predstavljeni v Politehniškem muzeju v Moskvi v okviru razstave Tri tisočletja železarstva na Slovenskem, soavtorice Karle Oder, ki jo je v sodelovanju s slovenskimi muzeji pripravil Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem. Razstavo in njeno gostovanje so omogočila jeklarska in kovinskopredelovalna podjetja Metal Ravne, Petrol Energetika, Transkor, SIJ – Slovenska industrija jekla, Acroni Jesenice, Kovintrade, Štore Steel idr.  ter slovensko veleposlaništvo v Moskvi pod vodstvom veleposlanice Ade Filip Slivnik.

Na pobudo nadškofa dr. Franca Krambergerja je župnik Gabrijel Cizl v imenu Župnije Prevalje zaprosil za pridružitev cerkve Device Marije na Jezeru rimski baziliki. Prošnja je bila blagoslovljena z nadškofovim priporočilom. Odkritje spominske plošče ob pridružitvi rimski baziliki je bilo 25. januarja 2011. Na spominski plošči na zidu na levi strani ob vhodu v cerkev je napis: »To svetišče B. D. Marije Vnebovzete na Prevaljah je bilo dne 25. januarja 2011 pridruženo baziliki Marije Velike v Rimu z duhovno sorodstveno vezjo.«

2012

Spomenik Augustu von Rosthornu je bil prestavljen v Spominski park junija 2012  na pobudo Margarete Jukič in Kulturnega društva Prevalje. Spomenik Avgustu von Rosthornu ob upravni zgradbi nekdanje Železarne Prevalje (današnje Glavarstvo) je bil prvi javni spomenik v Mežiški dolini, postavljen po smrti ustanovitelja Železarne Prevalje in Prevalj v 19. stoletju. 

Izvedena je bil prenova mestnega jedra Prevalj s pridobitvijo panoramske ceste na Prisoje, Vandravskega trga z lapidarijem, Sokolskega parka in Spominskega parka. 

Drevored miru koroških občin na Poljani

2012
Ob 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije leta 2011 je Občina Prevalje v Spominskem parku svobodi in miru na Poljani posadila 37 lip in oblikovala Drevored miru koroških občin v imenu vseh koroških občin in v imenu Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Mežiške doline. 

Koroška 8000 – sedemčlanska alpinistična ekipa iz Koroške (vodja Grega Lačen, namestnik vodje Ludvik Golob - Ika, Andrej Gradišnik, Sašo Prosenjak, zdravnik Jurij Gorjanc, Tadej Zorman in Matej Flis) se je julija odpravila na dvanajsto najvišjo goro sveta, 8051 metrov visok Broad Peak. Na vrh, ki so ga dosegli v torek, 31. julija 2012, med 7. in 8. uro se je povzpelo pet Korošcev: Ludvik Golob - Ika, Andrej Gradišnik, Jurij Gorjanc, Tadej Zorman in Matej Flis. 

2012

15. septembra 2012 je bil prvič izveden Festival pravljične vasi Leše, tradicionalna kulturno-turistična prireditev, namenjena otrokom in staršem. Številne ustvarjalne delavnice, animacijski pohodi, družabne igre, srečanja z literarnimi in glasbenimi ustvarjalci in pravljičnimi bitji so nepozabna dogodivščina v naravi. Pobudnik festivala je bil Boštjan Gorenšek, organizacijo vsakoletne izvedbe je prevzelo Kulturno društvo Leše.

2013
Odprtje novega vrtca Krojaček Hlaček ob osnovni šoli na Polju in obnovljenega Športnega parka Ugasle peči. 
2013

Geopark Karavanke je postal del evropske mreže geoparkov pod okriljem Unesca. Geopark  vključuje tudi rudarsko dediščino Leš in premogovnika, ki je bil v 19. stoletju eden največjih premogovnikov na Slovenskem. Ohranjenih in obnovljenih je nekaj najpomembnejših pomnikov rudarstva: vhod v rov Franciscus, pozivalnica, nova rudarska muzejska zbirka na Lešah in leška kapela. 

7. decembra 2014 je bila krstna izvedba baleta Prevaljska legenda. Nastal je po  literarni predlogi Franca Sušnika, uglasbil ga je Alojz Lebič, koreografija je delo Claudie Sovre, dramaturgija Silve Sešel. Izvedli so ga člani Mladega slovenskega baleta v koprodukciji s KD Mohorjan. 

Partnerji Občina Prevalje, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Koroški pokrajinski muzej, Kulturni dom Pliberk, Dom Sodalitas Tinje, Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Mohorjeva založba v Celovcu izvajajo projekt REG-KULT, Žive vezi.

Franc Kotnik: Storije 1, Koroške narodne pripovedke in pravljice. Prevalje, 1924.
Karel Doberšek: Vpliv socialnih razmer na razvoj otroka na Prevaljah. Ljubljana, 1929.
Jožko Jurač: Kraj umira. Ljubljana, 1936. 
1951 - Koroški fužinar

Novembra je začel izhajati tovarniški list, ki je bil eno najodmevnejših glasil guštanjskih železarjev. Glasilo je leta 1951 ustanovil Avgust Kuhar - Prežihov (1906–1964) in ga urejal vse do smrti. Leta 2007 je prenehal izhajati. Med letoma 1964 in 2009 je izhajalo še mesečno glasilo ravenskih železarjev Informativni fužinar (nekaj časa s prilogo Novice), ki so ga urejali uredniki Koroškega fužinarja.

Ivan Mohorič: Industrializacija Mežiške doline. Maribor, 1954.

V osnovni šoli Prevalje je začelo izhajati eno najstarejših osnovnošolskih glasil v Sloveniji z naslovom Vigred

Zbornik "Med Peco in Pohorjem. Maribor, 1965" je izšel ob 20-letnici ravenske gimnazije.

Roman Leopolda Suhodolčana z naslovom "Svetlice" je knjižno delo s socialno tematiko in se  dogaja leta 1958 v podeželskem mestecu Dobrije.

Dr. Franc Sušnik je v svojih koroških zgodovinskih zapisih "In kaj so ljudje ko lesovi. Maribor, 1968" slikovito popisal kraje, ljudi, Prežiha, zbrane so njegove besede,  vklesane »v granit in bron za skromen spomin«.  

Lik Krojačka Hlačka s svojo pozitivnostjo navdušuje generacije. 
Monodramo je Mitja Šipek odigral več kot tisočkrat, posneta je tudi na filmski trak. 

Ena redkih predstavitev protiturških taborov s strani strokovnjaka, arhitekta in profesorja. Opiše tudi »turške šance«, ki so se vile izpod vznožja Uršlje gore do Javornika.

Zapis o Šentanelu, njegovi zgodovini izpod peresa več avtorjev, nam odkriva doslej nepoznane dogodke zgodovine. 
Kulturna in cerkvena zgodovina dekanije Pliberk z zgodovino nastanka cerkvene arhitekture in notranje opreme.

Zbrane objave publikacij in prispevkov različnih avtorjev na temo druge svetovne vojne na Koroškem.

V publikaciji je zapisana zgodovina železarstva na Prevaljah, obogatena  z likovno opremo prof. Stanka Lodranta. 

Dragoceno pričevanje o zgodovini cerkva v občini Prevalje. 

Zgodovina in način življenja v Mežiški dolini. Za vse poznejše raziskovalce in ljubiteljske pisce je to delo s temeljnimi podatki neprecenljive vrednosti. 

Desetletja je bilo to delo ena redkih raziskav in dragocen popis kulturne dediščine Mežiške doline. 

Janko Zerzer je zgodovinar in germanist, pedagog ter vsestranski kulturni delavec. 

Faksimile izdaja lesorezov akad. slikarja Franja Goloba iz leta 1938.
Oris prve in druge svetovne vojne na Koroškem ter vojne za osamosvojitev Slovenije leta 1991.

»Redki so pri nas in v svetu skladatelji, ki so hkrati znanstveni proučevalci glasbe, in redki so teoretiki, ki hkrati ustvarjajo glasbo, instrumentalno in vokalno. Akademik Lojze Lebič je taka osebnost. Je oboje – kot ustvarjalec in kot znanstveni raziskovalec zavezan glasbi.«
dr. France Bernik

Izšla je prva številka glasila o aktualnem dogajanju in življenju v občini Prevalje.
Ponatis Sušnikovega literarnega prvenca.

Prevod doktorske disertacije  Aloysius Kuhar, The conversion of the Slovenes and the german-slav ethnic boundary in the eastern Alps. New York, Washington, 1959.

12345678