PODRUŽNIČNA CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA NA POLJANI
Cerkev sv. Janeza Krstnika se v arhivskih dokumentih prvič omenja leta 1519 v povezavi s posvetitvijo oltarja sv. Janeza in Pavla ter Otona in Ahaca. Na njenem vzhodnem delu je na ostrešju postavljen nadstrešni stolpič, pokrit s skodlasto streho. Na severu je ob prezbiteriju naslonjena zakristija, prav tako pa je cerkvi na severni strani prizidana preprosta pravokotna kapela, posvečena sv. Jobu. Cerkev ima bogato stavbno zgodovino. Na južni strani ladje so na različnih višinah vzidana okna raznovrstnih oblik, kar govori o več fazah gradnje ladje. Enoladijska cerkev je bila prvotno pokrita z lesenim stropom, današnji pa je nekoliko usločen. Notranja oprema je iz 17. stoletja. Glavni oltar sv. Janeza Krstnika je lesen in je izrazit predstavnik zlatih oltarjev iz 17. stoletja, datiran z letnico 1653. Iz istega stoletja sta tudi stranska oltarčka, posvečena sv. Martinu in sv. Urbanu. Oltar severne kapele pa je posvečen sv. Jobu. Neprecenljive vrednosti je iz cerkve izhajajoča ekspresivna glava sv. Janeza Krstnika na pladnju iz poznega 15. stoletja. Dragoceni kip je bil prvotno nameščen na glavnem oltarju, danes ga hranijo drugje.
Viri: Župnija Prevalje-Leše, Consecratio an. 1519, Altaris in Sacristia SS: Ioannis et Pauli, otonis et Achatij. Indulgentia 40 dieru; Javornik Simona, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline, Ravne na Koroškem, 2002, str. 67-70; Singer, Stephan, Kultur und Kirchengeschichte des Dekanates Bleiburg, Klagenfurt/Celovec, 1983, str. 127, 128; Zadnikar Marjan, Cerkvena umetnost v prevaljski fari, V: Gabrijel Cizl, Tone Sušnik, Jožko Kert, Bodi pozdravljena devica Marija, Prevalje, 1990, str. 89-91; Karl Lind, Reise-Notizen über Denkmale in Steiermark und Kärnten, V: Mitheilungen der K. K. Central Commission, zur Erforschung und Erhaltung der Kunst und Historischen Denkmale, Jahrgang 7, Neue Folge, Wien, 1881, str. LVI.