Paradiž, Maks , častni občan Občine Prevalje

družbenopolitični delavec;trgovec 

Slika 
23.03.1933, Stražišče, Prevalje, Slovenija ,
Že desetletja je ustvarjalno vključen v družbeno življenje na Prevaljahz vso odgovornostjo do razvoja in rasti okolja; s svojim odprtim in neposrednim odnosom je znal spodbuditi v ljudeh soodgovornost do napredka kraja. 

Življenje in delo

Oče posestnik in gostilničar Anton Hribernik, p. d. Brančurnik, mati šivilja mojstrica Neža Paradiž; polbrat podjetnik Simon Hribernik, sestra Avrelija Ovnič por. Kotnik. Poročen je s predmetno učiteljico slovenskega in srbohrvaškega jezika Doro roj. Ambrož; hči mojstrica očesne optike Mateja por. Kožar. Po osnovni šoli na Prevaljah in nižji gimnaziji na Ravnah si je pridobil poklicno izobrazbo trgovskega poslovodje in je kvalificirani gostinski delavec. Dvanajst let je bil zaposlen v Železarni Ravne in osemindvajset let kot trgovski potnik podjetja Merx Celje.

Že desetletja je ustvarjalno vključen v družbeno življenje na Prevaljah. Deloval je na več področjih. Bil je soustanovitelj moškega pevskega zbora Vres in prvi predsednik zbora (1971–1978). Poskrbel je za osvetlitev cerkve sv. Barbare, cerkve sv. Janeza Krstnika na Poljani, za obnovo in osvetlitev "groba" sv. Rozalije in izgradnjo pešpoti na Barbaro. S prostovoljnim delom je preprečil rušenje starega pokopališča ob farni cerkvi na Prevaljah (1987) in s tem ohranil pomembne podatke za zgodovino kraja; uredil je pokopališče z opustitvijo nekaterih grobov in poskrbel za skupno obeležje pokojnih v "parku miru". Leta 1988 je prevzel predsedništvo Prostovoljnega gasilskega društva Prevalje, katerega član je od leta 1949, dvakrat je bil obnovljen gasilski dom in njegova okolica tudi z njegovo pomočjo. Skrbel je za pridobivanje finančnih sredstev za modernizacijo in nabavo štirih novih vozil s tehnično opremo (1988–2003). Njegova je bila organizacija in prevzem prostovoljnega dela ter odgovornost za izgradnjo cerkve sv. Kozma in Damijana na Brinjevi gori (1989). Dvajset let je bil soorganizator pevske revije "Od Pliberka do Traberka", bil petnajst let član Zveze kulturnih organizacij Občine Ravne na Koroškem in triindvajset let gospodar Moškega pevskega zbora Vres Prevalje. Osem let je sodeloval v organizacijskem odboru Jesenskih srečanj in petnajst let je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva na Prevaljah ter pobudnik in mentor sodelovanja med gasilci Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Je član raznih društev in je bil občinski svetnik občine Prevalje (1998–2002). Zbral je gradivo in uredil zbornik "130 let Prostovoljnega gasilskega društva na Prevaljah in 170 let požarne varnosti" (2003).

 

Dosežki in bibliografija

Vres v drugem letu. – V: Vres Prevalje. Koncertna knjižica, 1973. – Ob blagoslovu cerkvice [na Brinjevi gori]. Pozdravne besede. – V: Bodi pozdravljena, Devica Marija. Ob stoletnici nove cerkve na Fari. 1890–1990. Prevalje, 1990. – Z novim sodobnim gasilskim avtom v leto 2000. – V: Prevaljske novice, 2000, št. 1. – Pogled v družinski album z zgodovinskimi podatki mi je odprl obzorje rodbinske pripadnosti gasilstvu. – V: 130 let Prostovoljnega gasilskega društva na Prevaljah in 170 let požarne varnosti, 2003.  Zbral je gradivo in uredil zbornik: 130 let Prostovoljnega gasilskega društva na Prevaljah in 170 let požarne varnosti, 2003.

  

Priznanja in nagrade

Za svoje dolgoletno delo je prejel številna družbena priznanja mdr.: bronasti, srebrni in zlati Vorančev spominek (1978, 1979, 1988); Vresova spominska plaketa (1981); bronasta, srebrna in zlata Gallusova značka (1976, 1988); bronasta plaketa Prežihovega Voranca; bronasti znak OF slovenskega naroda; jubilejno priznanje JSRS KD za tridesetletno članstvo v moškem pevskem zboru Vres; priznanje Planinskega društva Prevalje za petdesetletno članstvo in priznanja in zahvale za sodelovanje pri prostovoljnem delu; priznanja Prostovoljnega gasilskega društva Prevalje in Gasilske zveze Mežiške doline; bronasti in srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije; priznanje Občine Ravne-Prevalje za vsestransko delovanje za kulturno in družbeno dejavnost na Prevaljah (1993); srebrna in zlata Vresova plaketa (1986, 1996); častni znak veterana; listina častnega predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Prevalje (2002); priznanje Republiške gasilske zveze za izredne zasluge; zlato gasilsko odličje Hrvatske za mednarodno sodelovanje in srebrno odličje Deželne gasilske zveze iz Avstrije; priznanje in zahvala mariborskega škofa Franca Krambergerja za delo pri gradnji cerkvice na Brinjevi gori; nagrada Občine Prevalje za dolgoletni najvidnejši in nesebični doprinos k razvoju kraja na družbenem, gospodarskem in kulturnem področju (2004); priznanje za 50 let članstva v Planinskem društvu Prevalje, značka (2005); Spominska plaketa republiške civilne zaščite ( 2006); priznanje za 40 let članstva MOPZ Vres (2011); Gallusov častni znak (2011); spominska plaketa Planinske zveze RS (2013). Prostovoljno gasilsko društvo Prevalje in Gasilska zveza Mežiške doline, kjer je član od leta 1948, je prejel okrog 20 različnih priznanj; rodna občina mu je za prizadevno in ustvarjalno delo podelila naziv častni občan Občine Prevalje (2013). 

Viri in literatura

Osebni podatki in drugi viri. – Anja Golob, Patricija Kerbler: Še kaj o Maksu Paradižu. – V: Vigred, 1989/1990, št. 1–2. – Maksimiljan Paradiž. – [Priznanje občine Ravne-Prevalje]. – V: Koroški fužinar, 1993, št. 2. – Nagrada Občine Prevalje: Maks Paradiž. – V: Prevaljske novice, 2004/2005, št. 6. – Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.