Plešivčnik, Drago , častni občan Občine Slovenj Gradec; častni občan Občine Prevalje,

družbenopolitični delavec;zdravnik 

Slika 
29.10.1929, Prevalje, Slovenija ,
Strokovno je razvijal slovenjegraško bolnišnico, bil primarij, direktor bolnišnice, izjemen kirurg; predsedoval odborom, ki so pripravljali odmevne mednarodne kulturne prireditve pod pokroviteljstvi generalnih sekretarjev OZN; pobudnik ustanovitve rotary kluba. 

Življenje in delo

Oče lesni trgovec in posestnik Jožef [dolgoletni član in nekaj let načelnik Prostovoljnega gasilskega društva Prevalje], mati Leopoldina roj. Pristov; brat Franci. Poročen je z dr. med., specialistko pediatrije Berto roj. Ring; sin biolog-tehnolog Drago.

Otroštvo je preživel na Prevaljah, kjer je obiskoval osnovno šolo. V gimnazijo je začel hoditi v Mariboru (1940–1941) in nadaljeval v Celovcu (1941–1944). Julija 1944 je odšel v partizane. Najprej je bil vključen v 1. bataljon Vzhodnokoroškega odreda, nato v 3. bataljon Bračičeve brigade. Od januarja do junija 1945 je bil v oficirski šoli za radiotelegrafijo pri Glavnem štabu Slovenije, med vojno v Črnomlju, po osvoboditvi pa v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na Gimnaziji na Ravnah na Koroškem ter maturiral leta 1949. leta. Bil je predsednik mladinske organizacije na Gimnaziji Ravne in kot tak je organiziral mladinsko delovno brigado [MDB inž. Pavla Žaucerja - Matjaža], ki je 1947/1948 začela kopati temelje za novo gimnazijsko poslopje, ker je postajal grad pretesen. Po študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1949–1956) se je zaposlil v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec (1956), kjer je napredoval od stažista, specializanta in kirurga specialista do šefa travmatološkega odseka (1964–1970). Naziv primarij mu je bil dodeljen leta 1969, predstojnik kirurgičnega oddelka je bil od leta 1970–1986 in hkrati od leta 1970–1997 tudi direktor bolnišnice. Strokovno se je izpopolnjeval na klinikah in bolnišnicah po Evropi in v Ameriki in opravil študijsko potovanje po Kitajski. Kot ravnatelj pokrajinske bolnišnice, z zaledjem 120.000 prebivalcev Koroške krajine in sosednjih krajin, je namenil veliko znanja in naporov njeni vsestranski rasti, predvsem skrbi za usposobljen strokovni kader, za prenovo in širitev prostorske zmogljivosti in za nakup nove in sodobne medicinske opreme. Bil je med pobudniki in organizatorji več strokovnih zdravstvenih zborovanj v Slovenj Gradcu: prvi jugoslovanski simpozij o tradicionalni kitajski medicini (1978), srečanje Komisije za higieno in zdravstvo Alpe-Jadran (1985), vseslovensko posvetovanje Medicina v izrednih razmerah (1986), medrepubliško posvetovanje Travmatologija v izrednih razmerah (1986), simpozij Želen otrok naj se rodi in raste zdravo (1990) in mednarodni simpozij Poškodbe glave, vratu in hrbtenice (1990). Razen poklicnega dela in vodenja ustanove je v Slovenj Gradcu predsedoval odborom, ki so pripravljali odmevne mednarodne kulturne prireditve pod pokroviteljstvi generalnih sekretarjev OZN. Med najpomembnejše sodijo: Mir '75 – 30 let OZN (1975), Za boljši svet (1979), Mi za mir in Pero za mir (1985), prva konferenca klubov Unesco balkanskih dežel (1989), "Biti" (1990), predsedoval je odboru za ureditev parka s skulpturami "Gaj svobode in miru". Razen velikih likovnih razstav so bila še novinarsko-pisateljska srečanja, strokovni posveti zdravnikov itd. Združeni narodi so Slovenj Gradcu podelili častni naziv "Mesto glasnik miru" (1989). Spodbudil je ustanovitev rotary kluba (1991) in postal ustanovitveni član fundacije Prežihovega Voranca (1996). Je stalni zapriseženi sodni izvedenec za podočje medicina-kirurgija (od 1971). Tudi kot delegat oziroma poslanec se je zavzemal za s svetom primerljiv razvoj zdravstva. Bil je poslanec v socialno-zdravstvenem zboru SRS (1965–1969), delegat v socialno-zdravstvenem zboru Zveznega parlamenta (1969–1974), vodja občinske delegacije za Zbor občin Republiške skupščine (1974–1975), sodnik sodišča Združenega dela SRS (1975–1979), član Republiškega komiteja za zdravstvo, član komisije Izvršnega sveta za sodelovanje z WHO, član Sveta za mednarodne odnose pri Predsedstvu SZDL Slovenije, član fakultetnega odbora študentov Medicinske fakultete v Ljubljani, član Republiškega sveta za strokovno šolstvo, član sveta za stike z zamejstvom Slovenskega zdravniškega društva in član sveta Medicinske fakultete. Bil je delegat v družbenopolitičnem zboru Skupščine Republike Slovenije (1990–1992) [deloval je v raznih komisijah]. Sodeloval je pri osamosvojitvenih procesih na nivoju Republiške skupščine in je major sanitete Slovenske vojske v rezervi. Pomembno je tudi njegovo publicistično in uredniško delo.

 

Dosežki in bibliografija

Kronika bolnišnic okrog Uršlje gore in Pece. – V: Med Peco in Pohorjem. 1. 1965. – Partizanske bolnišnice na Pohorju - spomenik humanizmu. – V: Večer, 1969, št. 259. – Rast splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. – V: Delo in zdravje, 1974. – 30-letnica gimnazije. – V: Koroški fužinar, 1975, št. 3. – Mir, prijateljstvo, sožitje. [Mir 75–30 OZN]. – V: Koroški fužinar, 1975, št. 4. – 75-let prim. dr. Staneta Strnada. – V: Bolniki in mi, 1977, št. 2. – Šivalni material za kirurgijo. – V: Zdravstveni obzornik, 1. 11. 1977. – Rast splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu. – V: Zdravstveni vestnik, 1978, št. 6 in št. 7–8. – Primarij dr. Stane Strnad in memoriam. – V: Bolniki in mi, 1979, št. 1 in Naši razgledi, 1979, št. 20. – Utrinki iz spominov na vojna leta. – V: Koroški maraton po bojnih poteh "Štirinajste". Ravne na Koroškem, 1979. – Za boljši svet. – V: Odsevanja, 1979, št. 2/3. – Na obisku pri Henryju Mooru. – V: Odsevanja, 1979, št. 2–3. – Ikterični bolnik doma, v Zdravstvenem domu, v bolnišnici. – V: Zbornik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, 1983, XIX/11. – Bolnišnica Slovenj Gradec skozi čas [soavtor dr. Jurij Simoniti]. – V: Zdravstveni vestnik 1988, št. 1. – Spremna beseda. – V: Ladislaus Hory: Vse visi na popkovini. Iz spominov slovenjegraške babice Marije Ovčar. 1989. – Splošna bolnišnica Slovenj Gradec nekoč in danes. – V: Bilten Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, 1990, št. 9–10. – Moji spomini na dr. Franca Sušnika. – V: Koroški fužinar 1990, št. 1. – Poškodbe glave, vratu in hrbtenice in usposobljenost Splošnih bolnišnic za medicinske posege. – V: Zbornik s simpozija SAZU, 1990. – Mi pri njih, oni pri nas. Šolstvo brez meja. – V: Prepih, 1991, št. 11. – Prva koroška MDB Pavla Žaucerja - Matjaža je gradila gimnazijo na Ravnah. – V: Zgod(b)ovina gimnazije Ravne na Koroškem, 1995. – "V ničemer ne smemo zaostajati za razvitim svetom". – V: Naš čas, 1996, št. 16. – Sto let bolnišnice v Slovenj Gradcu na tem prostoru. – V: Pred sto leti tu in danes bolnišnica v Slovenj Gradcu, 1996. – Kultura, umetnost - zdravje, zdravstvo. – V: Odsevanja, 1998, št. 31/32. – Uvodne misli. – V: Zbornik strokovnega srečanja – povezava mikrobiologa in klinika. Slovenj Gradec, 1998. – Prispevek k zgodovini bolnišnice Slovenj Gradec do leta 1900. – V: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II., 1999. – Svetal spomin na Jožeta Tisnikarja. – V: Odsevanja, 1999, št. 33/34. – Prizadevanje za svetovni mir. – V: Rotarijec, 1999. – Prof. dr. Borut Geršak. – V: Šesti Sušnikovi dnevi 2003. Prevalje, 2003. – Spomenik Jožetu Tisnikarju. – V: Odsevanja, 2003, št. 51/52. – Ob stoletnici rojstva primarija dr. med. Staneta Strnada, kirurga in humanista.  V: Špital, 2003, št. 3, 4, 5.  Jože Tisnikar ob 75. obletnici rojstva: 26. febr. 192830. okt. 1998.  V: Špital, 2003, št. 8.  Ranjena cerkev na Uršlji gori. – V: 85 let Planinsko društvo Prevalje, 2004. – Ljubiteljem Uršlje gore in domače, zgodovinsko-kulturne dediščine .  V: Špital, 2004, št. 2.  Obnova cerkve na Uršlji gori na "Evropski način".  V: Špital, 2004, št. 5.  Spočetje urologije v slovenjgraški bolnišnici pred 30 leti. – V: Zbornik urologije SB Slovenj Gradec, 2004. Uredil je reprezentativen zbornik Pred sto leti tu in danes bolnišnica v Slovenj Gradcu (1896–1996), 1996. >> 

Priznanja in nagrade

Medalja zasluge za narod (za prispevek med NOB); medalja za hrabrost; red Republike z bronastim vencem (1970); red dela z zlatim vencem (1975); Bernekerjeva nagrada Občine Slovenj Gradec (1977); nagrada Občine Slovenj Gradec (1987); srebrno priznanje Socialistične zveze Slovenije; srebrni častni znak Republike Slovenije za zaslužni delež pri kulturni podobi Slovenj Gradca za kulturno povezovanje Slovenije s svetom in za dolgoletno požrtvovalno delo na področju zdravstvene dejavnosti (1997); zlata plaketa Turističnega društva Slovenj Gradec za promocijo mesta in ohranjanja naravne kulturne dediščine (1997); diploma AO za uvajanje operativnega zdravljenja prelomov kosti v Sloveniji po novi metodi (1998); zlati znak Rdečega križa Slovenije (1998); Paul Harris-Fellow priznanje Rotary Fundation of Rotary International za vidni prispevek k boljšemu razumevanju in prijateljskim odnosom med ljudmi sveta (1999); srebrna medalja Slovenske vojske za vzorno sodelovanje med civilno in vojaško sanitetno službo, za prispevek bolnišnice pri oskrbi ranjencev med osamosvojitveno vojno 1991 in spoštovanje ženevskih konvencij o pravicah ranjencev in vojnih ujetnikov (1999). Svet mestne Občine Slovenj Gradec je podelil primariju Dragu Plešivčniku naziv "častni občan" za nezamenljiv delež pri razvoju zdravstva v občini, koroški krajini in Sloveniji ter trajen prispevek k oblikovanju kulturne podobe Slovenj Gradca in njegovo povezovanje s svetom (1999); častni občan občine Prevalje za življenjsko poslanstvo in strokovno delovanje na področju zdravstva in ugled, ki ga je doprinesel Koroški (2009). 

Viri in literatura

Osebni podatki in drugi viri. – Bogdan Pogačnik: Drago Plešivčnik. – V: Delo 1975, št. 273. – Niko R. Kolar: Prim. dr. Drago Plešivčnik prejel Bernekerjevo plaketo. – V: Bolniki in mi, 1977, št. 1. – Jurij Simoniti: Ob 50-letnici našega primarija dr. Draga Plešivčnika. – V: Bolniki in mi, 1979, št. 1. – [Marija Pečovnik] Kotnikova Mici: Primariju dr. Dragu Plešivčniku ob 50-letnici. – V: Koroški fužinar, 1979, št. 4. – Tone Turičnik: Za človečnost in razumevanje. Razmišljajoče kramljanje s prim. Dragom Plešivčnikom, dobitnikom nagrade Občine Slovenj Gradec za leto 1987. – V: Odsevanja, 1988, št. 17. – Prim. dr. Drago Plešivčnik. – V: Prepih, 1992, št. 16. – Stane Koselj: Primarij dr. Drago Plešivčnik – častni občan. – V: Koroški tednik, 1999, št. 39–40. – [Tone Turičnik]: Priznanja zaslužnim. Primarij Drago Plešivčnik. [Ob imenovanju za častnega občana Občine Slovenj Gradec]. – V: Odsevanja, 1999, št. 35/36. Tone Turičnik: Iz albuma prim. Draga Plešivčnika. – V: Odsevanja 2003, št. 49/50. – Za človečnost in razumevanje. – V: Tone Turičnik: Pogovori, 2004. – Marija Suhodolčan Dolenc @ Margareta Jukič: Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005.