Rebernik, Ivan, doktor filozofije,

direktor;filozof;knjižničar;poslanec;publicist 

Slika 
07.07.1939, Maribor, Slovenija ,
Rebernik, Ivan, univ. dipl. bibliotekar, dr. filozofije, direktor kataloga Vatikanske apostolske knjižnice (1939); profesor, knjižničar, dolga leta visoki funkcionar v papeški knjižnici. Po upokojitvi je bil slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu, študiral je na jezuitski papeški univerzi Gregoriana, najbolj spoštovani med vsemi cerkvenimi izobraževalnimi institucijami; izjemna osebnost, ki odpira vrata Vatikana številnim Slovencem. 

Življenje in delo

Rebernik, Ivan, univ. dipl. bibliotekar, dr. filozofije, direktor kataloga Vatikanske apostolske knjižnice. *Maribor, 7. 10. 1939; živi v Rimu, živel je na Prevaljah (do 1957). Oče čevljarski mojster Ivan, mati Štefka [Štefanija] roj. Planinšec; brat univ. dipl. knjižničar, arhivar in ekspert za informatiko Marjan Rebernik. Poročen je z diplomirano knjižničarko in vodjo knjižnice v Almo Collegio Capranica v Rimu Liliano roj. Verardi; sinovi mag. phil., visoki uradnik na kadrovskem oddelku generalne direkcije ENEL-a v Rimu Ivan, mag. phil., s specializacijo na področju romanskih jezikov in Dante-ja, diplomirani knjižničar, uslužbenec sekretarjata in knjižničar Kongregacije za Vzhodne Cerkve pri Svetem sedežu Aleksander in mag. ekonomije Stefano.

Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval na Prevaljah, 5. in 6. razred gimnazije je končal na Ravnah na Koroškem, 7. in 8. razred pa na Visoki bogoslovni šoli v Ðakovu na Hrvaškem. Leta 1959 je iz političnih razlogov zapustil domovino. Magistriral je na Filozofski fakulteti Papeške univerze Gregoriane v Rimu (1963), diplomiral iz teologije na Teološki fakulteti iste univerze (1965) in leta 1980 dosegel doktorat znanosti na Filozofski fakulteti Papeške univerze Gregoriane v Rimu. Opravil je specializacijo iz knjižničarstva na ‘School of Library and Information Science’ na ‘Catholic University of America’ v Washington-u D.C., ZDA (1984), vzporedna praksa v ‘Smithsonian Institution Library’ v Washington-u D.C. Glavne zaposlitve: Bil je uslužbenec v knjižnici Papeške univerze Gregoriane v Rimu na različnih delovnih področjih (1967-1980). Kot knjižničar v Vatikanski apostolski knjižnici je bil sprva pomočnik asistenta (vice-assistente) za bibliografski opis in klasifikacijo knjig in periodike, bil vršilec dolžnosti direktorja kataloškega oddelka (1983-1988) in nato direktor in vodja kataloškega oddelka Vatikanske apostolske knjižnice (1989-2004) ter redni profesor v Vatikanski šoli za knjižničarje (Scuola vaticana di biblioteconomia), zadolžen za predmet Lineamenti di ordinamento generale e servizi di biblioteca (1980-1999). Vzporedne zaposlitve: Ob strokovnem poklicnem področju je deloval pri radiu RAI v Rimu, kjer je bil odgovoren za vsakodnevne 20 minutne radijske oddaje v slovenščini (1972-1976), bil je vodja knjižnice Rimskega inštituta Görres-janske družbe (Römisches Institut der Görres-Gesellschaft) in Kolegija Teutonika (Collegio Teutonico) v Vatikanu (1976-1993), poučeval je slovenski jezik v Sobotni šoli slovenskega jezika za otroke in italijanske partnerje slovensko-italijanskih mešanih družin v prostorih Kolegija Teutonika v Vatikanu (1977-1980). Bil je pobudnik in predsednik društva ‘Gruppo Biblioteche Ecclesiastiche’ (GBE), ki povezuje 25 rimskih univerzitetnih in cerkvenih knjižnic (1989-1992), bil pobudnik in član izvršnega sveta in administrator računalniške mreže ‘Unione Romana Biblioteche Ecclesiastiche’ (URBE), ki povezuje 14 rimskih univerzitetnih in cerkvenih knjižnic (1991-1994) in docent na ‘Scuola per conservatori e restauratori di beni librari’ v Spoletu za predmet: Organizacija dela v knjižnicah in knjižničarska služba, Bibliografski opis starega knjižnega gradiva, Bibliografski opis sodobnega knjižnega gradiva in periodike (1993-1997). Bil je strokovni sodelavec v knjižnici Vzhodnega papeškega Inštituta (Pontificio Istituto Orientale) v Rimu (1995-1997) in od leta 1997 je strokovni sodelavec v knjižnici Rimskega inštituta Görres-janske družbe (Römisches Institut der Görres-Gesellschaft) in Kolegija Teutonika (Collegio Teutonico) v Vatikanu. Priložnostne zaposlitve: Bil je prevajalec in član italijanske delegacije na tridnevnem srečanju italijansko-jugoslovanske mešane komisije, zadolžene za uresničitev Osimskega sporazuma v Benetkah (1977), prevajalec na srečanjih z državniki iz Slovenije pri Predsedstvu Republike Italije, pri italijanski vladi in pri italijanskem zunanjem ministrstvu za italijanske udeležence pogovorov (1991-1992). Bil je pobudnik in član odbora, ki je ustanovil 'Zvezo študentov in bivših študentov Vatikanske šole za knjižničarje' (1981), pobudnik in organizator vrste seminarjev za člane 'Zveze študentov in bivših študentov Vatikanske šole za knjižničarje' o temah vezanih na življenje knjižnic (1982-1987), pobudnik in član odbora, ki je organiziral na rimski Papeški univerzi Urbaniani enotedenski seminar za ravnatelje rimskih cerkvenih univerzitetnih knjižnic na temo Računalnik in knjižnica (1984). Kot strokovnjak bibliotekarstva je pripravil številna strokovna predavanja: Vatikanska apostolska knjižnica in konservacija sodobnega knjižnega gradiva (na prvem italijanskem kongresu o knjižnem gradivu - Prima conferenza nazionale dei beni librari v Rimu,1987), Zakaj in kako računalnik v knjižnico (na Univerzi v Bolognji za knjižničarje univerzitetnih knjižnic,1988), Organizacija dela in sodobno vodenje knjižnic (na Višji državni administrativni šoli v Rimu za novoimenovane vodilne kadre italijanskih knjižnic,1988), Kako podaljšati popisanemu papirju v knjižnicah življenje - La problematica della conservazione del materiale librario cartaceo inserita nello spettro del variopinto mondo delle biblioteche (na Konferenci o zaščiti in restavriranju papirja v Parmi, 1988), Knjižnica, topologija knjižnic in sodobna organizacija dela v knjižnici (na prvem enotedenskem seminarju za knjižničarje Sicilije v Palermu, 1989), Čemu in kako posodobiti usluge, ki jih nudijo knjižnice (za knjižničarje italijanskih trgovskih zbornic na Inštitutu Tagliacarne v Rimu, 1989), Uporaba sodobnih računalniških programov pri opisu knjižnega gradiva (na drugem seminarju za knjižničarje italijanskih trgovskih zbornic na Inštitutu Tagliacarne v Rimu, 1990), Uporaba računalnika in mednarodno sprejeta pravila za bibliografski opis gradiva (za knjižničarje Salezijanske papeške univerze v Rimu - Università Pontificia Salesiana, 1990), Posodobitev dela v knjižnicah, računalnik in različna pravila, ISBD, MARC … za bibliografski opis gradiva (na drugem enotedenskem seminarju za knjižničarje Sicilije v Palermu, 1991), Začetki projekta URBE, računalnik v knjižnicah in nove perspektive (na Medregionalmen kongresu 'Zveze cerkvenih knjižnic južne Italije' v Reggio Calabria, 1991). Bil je član komisije za posodobitev programov za strokovne seminarje 'Zveze italijanskih cerkvenih knjižnic' (ABEI) (1993), vodja ekspertne komisije za pripravo priročnika s pravili za enoten bibliografski opis gradiva - za člane računalniške mreže ‘Unione Romana Biblioteche Ecclesiastiche’ (URBE) v Rimu (1994).

Nadaljnja predavanja: Kakšna naj bo bodočnost z URBE in v URBE (na otvoritveni slovesnosti računalniške mreže URBE, v prostorih Papeške univerze Gregoriane, 1994), Projekt URBE v sklopu cerkvenih univerz v Rimu in v svetu (na prvi sredozemski razstavi tehnoloških novosti v Neaplju,1994). Na Kongresu slovenskih knjižničarjev na Bledu je vodil razpravo o vlogi cerkvenih knjižnic v slovenskem prostoru (1994) in na novoletnem srečanju slovenskih katoliških izobražencev v Tinjah (Tainach) na Koroškem je spregovoril na temo: Cerkev in lepota (1995).

Predavanja: Knjižnica, organizacija dela v knjižnici in bibliotekarska služba (v knjižnici frančiškanske univerze ‘Ateneo Antonianum’ v Rimu, za kandidate knjižničarje v frančiškanskih knjižnicah po svetu, 1995-1996), Bosta v spoznavnem svetu jutri še navzoča naša včeraj in danes? (na Mednarodnem simpoziju o konserviranju knjig in papirja v Ljubljani,1996), Vloga knjižnice v družbi in organizacija dela v knjižnici in Bibliografski opis starega in sodobnega knjižnega gradiva ter periodike (v sklopu izobraževalnega programa mestne knjižnice ‘Accademia dei Concordi’ v Rovigu, namenjenega beneškim knjižničarjem in knjižničarjem severne Italije, 1997), Vloga knjižnice v vzgojnih ustanovah (za skupino srednješolskih profesorjev iz severne, srednje in južne Italije na srednji strokovni šoli ‘E. De Amicis’ v Rimu, 1998), Vatikanska apostolska knjižnica : od kod, za koga, kako? (v mestni dvorani Soluna, v Grčiji, v sklopu Italijanskega kulturnega inštituta v Solunu, 1998), Sem knjižničar, torej se ukvarjam s čim? (na kongresu slovenskih knjižničarjev v Ljubljani, 1999), Vloga knjižnice in dokumentarnih centrov v srednjih strokovnih šolah (za ravnatelje strokovnih šol iz severne, srednje in južne Italije v srednji strokovni šoli ‘E. De Amicis’ v Rimu, 2000), Bo knjižnica ohranila svoj značaj in svojo vlogo tudi v virtualnem svetu? (na Meddisciplinskem seminarju v Ameriškem študijskem centru v Rimu, 2000), Knjižnica med včeraj in jutri (na Mednarodnem posvetovanju Univerzitetne knjižnice v Mariboru, 2003), 10 anni dell’URBE (na Papeški univerzi Urbaniana v Rimu, za praznik 10. obletnice računalniške povezave rimskih univerzitetnih knjižnic in članic URBE, 2004). Od leta 1960 do sredine 90-ih let je bil aktivni sodelavec v Kulturnem društvu slovenske rimske skupnosti Antona Martina Slomška, več let član upravnega odbora, podpredsednik in zatem predsednik, odgovoren za vsakomesečne kulturne prireditve. Med drugim je režiral tri znana dela: A. Casona: Drevesa umirajo stoje, L. N. Tolstoj: Kjer je ljubezen, tam je Bog, J. B. Molière: Scapinove zvijače. Je velik poznavalec kulturnega in duhovnega bogastva Vatikana.

Številnim slovenskim delegacijam slovenskih kulturnikov iz domovine in zamejstva, pa tudi delegacijam slovenskih politikov in varnostnikov, je kot vodič odkrival kulturne zaklade Svetega Sedeža: Knjižnico papežev, Vatikanski tajni arhiv, Vatikanski muzej, Vatikanske vrtove in vrtove papeške letne rezidence v Castelgandolfu (od 1980). Na kongresih IFLA (The International Federation of Library Associations and Institutions) in na številnih drugih kongresih v Italiji in po svetu je bil delegat Vatikanske apostolske knjižnice (1983-2002) in pogodbeni svetovalec pri Veleposlaništvu Republike Slovenije pri Svetem Sedežu (od 1994). V administraciji Svetega Sedeža mu je bila zaupana velika odgovornost. Od leta 1994 je deloval kot svetovalec pri Veleposlaništvu Republike Slovenije pri Svetem sedežu ter opravljal druge odgovorne naloge v administraciji Svetega sedeža. Med leti 2006 in 2010 je bil veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu v Vatikanu ter organiziral knjižnico papeškega brazilijanskega kolegija v Rimu. Ob strokovnih priročnikih piše pesmi, zgodbe in jih objavlja tudi pod psevdonimom – lastovica in niki van.

 

Dosežki in bibliografija

Objave pod psevdonimom ‘lastovica’: V senci njegovega obraza. - V: Mladje (Celovec), 1961, št. 3. - Pred potem ... kjer ... je ... še ... rešitev ... - V: Mladje, 1961, št. 3. Objave pod psevdonimom ‘niki van’: Lihi odmev. - : Mladje, 1962, št. 4. - Povest o “22". - V: Mladje, 1962, št. 4. - Nepomemben zapisek slepca ob robu zgodovine. - V: Mladje, 1962, št. 4. - Elegija. - V: Mladje, 1962, št. 4. - Tisto jutro. - V: Mladje, 1962, št. 4. - Povej mi pesem. - V: Mladje, 1962, št. 4. - Misli I-IV. - V: Mladje, 1963, št. 5.

Objave z njegovim imenom in priimkom: Beseda o Vatikanski knjižnici. - V: Mohorjev koledar (Celje), 1986. - Byt’ živou a tvorivou silou obnovy [intervju]. - V: Slovo (Bratislava), roč 22, č. 11, 1990. - Bud’mo živoju i tvorčoju siloju obnovi [intervju]. - V: Blagovisnik (Bratislava), rik vid. 26, n. 12, 1990. - Iz zapiskov odraščujočega otroka. 1.- 4., 7., 10. zapisek. - V: Tretji dan (Ljubljana), 1994, št. 6. - Knjižnica, sidrišče duha in simbol demokracije [intervju]. - V: Slovenec, 7. julija 1994. in v: Tretji dan, 1994, št. 12. - Knjižnica, izraz in podoba demokracije [intervju]. - V: Tretji dan, 1994, št. 12. - in v: Slovenec, 7, julija 1994. - Iz zapiskov odraščujočega otroka, 19. zapisek. - V: Tretji dan, 1994, št. 13. - “’N' mau po čriez in čist’ po domače”. - V: Zgod(b)ovina gimnazije Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem, 1995. - Človek, družba, pravila igre in zdrava pamet [intervju]. - V: Delo, Sobotna priloga, 1. marca 1997. Strokovne publikacije in prispevki: L’antropologia psico-pedagogica di Anton S. Makarenko: osservazioni critiche. Roma, 1980 [odlomek doktorske disertacije]. - Lineamenti di ordinamento generale e servizi di biblioteca. Città del Vaticano, 1980-1999 [različne izdaje priročnika za študente Vatikanske šole za knjižničarje]. - Il bibliotecario: profilo professionale. - V: Panorama per i giovani (Roma), 1983, št. 7. - La Biblioteca apostolica vaticana ed il materiale contemporaneo. - V: Bollettino dell’Instituto per la Patologia del Libro (Roma), an. 41, 1987. - La problematica della conservazione del materiale librario cartaceo inserita nello spettro del variopinto mondo delle biblioteche. - V: Dimensione biblioteca (Città del Vaticano), 6. 12. 1988. - In those days the encounter with Aleph began on the banck of the Tiber. - V: Ex-Libris Reports (Tel Aviv), 1992, št. 2.- GBE ed il suo progetto URBE. - V: Biblioteche ecclesiastiche in Italia Meridionale (Reggio Calabria), 1992. - Temi di biblioteconomia. Spoleto, 1993. - Quid sit futurum pro consociatione URBE = Domani dell’URBE = The future of URBE. - V: Un progetto diventa realtà. Roma, 1994. - Bosta v spoznavnem svetu jutri še navzoča naša včeraj in danes?. - V: Konserviranje knjig in papirja: zbornik razprav. Ljubljana, 1997. - Knjižnica med včeraj in jutri. - V: Podobe knjižnic: zbornik mednarodnega posvetovanja ob stoletnici Univerzitetne knjižnice Maribor, 2003. - Slovenija 1968 kam?. Trst, 1968 [politični manifest za samostojno in suvereno Slovenijo, izdan v sodelovanju pod psevdonimom: Skupina Ypsilon Slovenskih Akademikov].

 

Priznanja in nagrade

Član nemške znanstvene ustanove Görres-Gesellschaft (od 1978); član Bratovščine Žalostne Matere Božje na Camposanto Teutonico pri sv. Petru v Rimu (od 1978); član rimske Bratovščine Presvetega imena Marijinega (od 1987); Accademico Principe Olubrenske Akademije (od 1989); Akademik Slovenske Papeške Teološke Akademije v Rimu (od 1998); Magistralni Vitez Suverenega Malteškega reda (od 2000); Magistralni Vitez viteškega reda Božjega Groba (od 2000); Comendador de Gracia Magistral viteškega reda sv. Odrešenika in sv. Brigite Švedske (od 2002); Občina Prevalje mu je podelila naziv častni občan Občine Prevalje (2008) za neprecenljivo poslanstvo in ugled, ki ga je s svojim delom v Vatikanu doprinesel domovini in rojstnim Prevaljam. 

Viri in literatura

Osebni podatki in drugi viri. – V: Enciklopedija Slovenije, 16., 2002. - Slovenska pesem pri Sv. Petru. - V: Družina, 1981, št. 10. - Andrej Novak: Srce Vatikana so rokopisi. - V: Delo, 9. 2. 1984. - Franca Maria Vacante: “Beni librari”: un patrimonio culturale che va continuamente arrichito e tutelato. - V: L’Osservatore romano (Città del Vaticano), 31. 12. 1987. - Aleksander Lucu, Alenka Žaubi: Šepet sedmega dne: Župan Rima Slovenec. - V: Nedelo, 2002, št. 51. - Tone Žuraj: Častno povabilo Račanom. - V: Večer, 4. 1. 2003. - Aleksander Lucu: Šepet sedmega dne. - V: Nedelo, 2004, št. 23 in drugi viri.